mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - ogrožanje varnosti - kršitev javnega reda in miru - sorazmernost ukrepa
Za pridržanje iz razloga po 4. alineji prvega odstavka 84. člena ZMZ-1 (med drugim kadar je to nujno potrebno zaradi varstva osebne in premoženjske varnosti, kar je sodišče ugotovilo tudi v tem postopku) zadošča objektivno dejstvo, da je prosilec taka dejanja storil in je za preprečitev nadaljevanja teh dejanj nujno potrebno izreči najstrožji ukrep omejitve gibanja na Center za tujce (pridržanje).
mednarodna zaščita - zavrnitev prošnje kot očitno neutemeljene - ekonomski razlog - varna izvorna država - prosilec iz Maroka
Razlogi za tožnikovo zapustitev izvorne države so tudi ekonomske narave, saj je sam povedal, da je razlog tudi to, da od države ni dobil finančne pomoči. Tudi če so razlogi za zapustitev izvorne države ne zgolj ekonomske narave, ampak tudi konflikt z osebo, ki ni mogla priti do svojih stvari in je zato okrivila tožnika, v nadaljevanju pa mu je grozila, s tem še vedno niso podani vsi elementi mednarodne zaščite, kajti v primeru, ko nekomu grozi nedržavni subjekt, mora prosilec dokazati, da ga državni organi niso zmožni zaščititi, tega pa tožnik po presoji sodišča ni izkazal.
igre na srečo - omejitev dostopa do spletnih strani - nadzor nad prirejanjem iger na srečo
Ker dejstva in dokazi, ki jih je navedel oziroma predložil predlagatelj, odreditev predlagane omejitve dostopa do spletnih strani na podlagi prvega odstavka 107.a člena ZIS dopuščajo, nasprotna stranka pa ni podala nobenih navedb oziroma dokazov, ki bi temu nasprotovali, je sodišče predlogu predlagatelja ugodilo.
ZIUOPDVE člen 109, 109/1, 109/1-3. Uredba Komisije (EU) št. 651/2014 z dne 17. junija 2014 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive z notranjim trgom pri uporabi členov 107 in 108 Pogodbe člen 2, 2-18.
COVID-19 - državna pomoč - delno povračilo nekritih fiksnih stroškov - vračilo - upravičenec - pogoji - osnovni kapital
Glede na to, da tožnik pravnorelevantnih dejstev, ki vodijo v sklep, da je bila družba A. podjetje v težavah (tj. koliko je na dan 31. 12. 2019 znašal vpoklicani in koliko celotni kapital), ni konkretizirano prerekal, so navedena dejstva med strankama nesporna in se po splošnem procesnem pravilu iz prvega odstavka 214. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi z 22. členom Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) ne dokazujejo.
Pogoji za upravičenost do pomoči izhajajo iz Uredbe 651/2014, družba A. pa je dala izjavo (C1), iz katere izrecno izhaja, da na dan 31. 12. 2019 v smislu določil Uredbe 651/2014 ni bila podjetje v težavah. Družba A. je torej poznala oziroma bi morala in mogla poznati pogoje za upravičenost do pomoči, pa je kljub temu dala izjavo da te pogoje izpolnjuje, čeprav jih dejansko ni.
začasna odredba - usmeritev otroka v prilagojen program - izkazana težko popravljiva škoda
V zadevah, kot je obravnavana, je s konkretnimi dokazi nemogoče izkazati težko popravljivost oziroma nepopravljivost škode. Po oceni sodišča je težka popravljivost škode v tem, da se prejšnja stanja v primeru ugoditve tožbi najverjetneje ne bi moglo več vzpostaviti, če bi bil otrok še pred odločitvijo o tožbi usmerjen v prilagojen program z nižjim izobrazbenim standardom.
brezplačna pravna pomoč - zmota - odvetniška tarifa - odmera nagrade in stroškov odvetnika
Pristojni organ o nagradi in stroških odloči le na podlagi predloženih stroškovnikov, ki morajo biti priloženi napotnici, ki jo izvajalec brezplačne pravne pomoči vrne stroškovni službi za brezplačno pravno pomoč zaradi obračuna porabljenih stroškov.
Podlaga za izračun nagrade in stroškov so predloženi stroškovniki, na višino nagrade, ki jo odvetnik za posamezno odvetniško storitev priglasi pa je organ za brezplačno pravno pomoč vezan, na način, da v primeru, da je odvetnik priglasil nižjo nagrado, kot mu pripada po OT, le-temu ne more priznati več od priglašenega oziroma da v primeru, da odvetnik priglasi višjo nagrado od predvidene po OT, da odvetniku prizna izključno nagrado v višini kot jo predvideva materialno pravo, medtem ko v presežku zahtevek za povrnitev stroškov zavrne.
brezplačna pravna pomoč - upravičenost do brezplačne pravne pomoči - oškodovanec - preiskava - preiskovalni postopek
Za odgovor, ali gre prosilcu kot oškodovancu v kazenskem postopku pravica do BPP po določbah ZBPP, je treba odgovoriti na vprašanje, ali gre v tem postopku skladno s 1. in 7. členom ZBPP v zvezi s 23. členom Ustave za uveljavljanje sodnega varstva kakšne od pravic, ki jih oškodovanci imajo.
Oškodovanec mora imeti možnost, da sodeluje v postopku, če bo od izida slednjega odvisna poznejša odločitev o njegovih pravicah in interesih v civilnem postopku. Takšen primer je tudi uveljavljanje premoženjskopravnega zahtevka s strani oškodovanca.
EZ-1 člen 472, 472/1, 472/2. ZUP člen 154, 213, 213/6.
omejitev lastninske pravice - služnost v javno korist - gradnja daljnovoda - ustna obravnava - pravica do izjave - COVID-19 - izrek odločbe - jasnost in določnost izreka
Ne glede na omejitve v zvezi z istočasno prisotnostjo več oseb v prostoru določene velikosti, ki jih je bilo treba upoštevati v času pandemije Covid-19 (kar je nesporno), le-te ne bi smele onemogočiti stranki/am, da prisostvuje/jo ustni obravnavi, torej kot v tem primeru tožniku. Pri tem ni pravno relevantno, da je bil na ustni obravnavi prisoten njegov pooblaščenec, saj ima stranka pravico, da lahko poleg pooblaščenca na obravnavi ali izven nje tudi sama da izjave.
Iz izreka odločbe ni mogoče razbrati niti tega, v oddaljenosti koliko metrov od parcelnih meja poteka obremenitev in kakšne so njene prostorske meje, niti ni v izreku opredeljen potek varovalnega pasu daljnovoda, kot tudi ne točna lokacija stebrov in dostopne poti na zemljišču, kar po oceni sodišča pomeni, da izrek ni dovolj določen in jasno formuliran, zaradi česar izpodbijane odločbe ni mogoče preizkusiti.
Opis vsebine služnosti, kot izhaja iz izreka odločbe, je preskop oziroma premalo natančno definiran, zlasti v delu, ki se nanaša na prepovedi oziroma omejitve, ki jih mora oziroma bi jih moral po služnostni pogodbi trpeti služnostni zavezanec - tožnik.
upravni postopek - prekrškovni postopek - upravni spor zaradi posega v človekove pravice in temeljne svoboščine - izpodbijanje dejanj
Že to, da tožnik s to tožbo izpodbija ravnanja upravnega organa v dveh formaliziranih postopkih, to je v upravnem in prekrškovnem postopku, ki se zaključita z izdajo aktov, zoper katera je (če posegata v tožnikov pravni položaj) dopustno sodno varstvo, zadostuje za sklep, da tožba po 4. členu ZUS-1 ni dopustna.
legalizacija - objekt daljšega obstoja - Triglavski narodni park
Ker sta tožnika uveljavlja, da predmetni objekt od 1. 1. 1998 ne obstaja v enakem obsegu, pisne izjave prič s tem v zvezi pa so neverodostojne, bi prvostopenjski organ predlagane dokaze z zaslišanjem prič kot nepotrebne smel zavrniti le, če bi ugotovil, da je tožnik navedena dejstva že uspel dokazati z drugimi dokazi. Obravnavani primer pa ni takšen, saj je prvostopenjski organ ugotovil ravno nasprotno. Zavrnitev teh dokaznih predlogov z argumentom, da izvedba teh dokazov ne bo spremenila dejanskih ugotovitev organa glede obstoja predmetnega objekta, zato pomeni nedovoljeno vnaprejšnjo dokazno oceno.
Iz sodne prakse Sodišča EU tako izhaja, da je t.i. regularizacija (oziroma legalizacija - op. sod.) mogoča zgolj, kadar se upoštevajo vsi okoljevarstveni predpisi, brez prilagajanja že zgrajenemu objektu.
Pri legalizaciji objekta je treba upoštevati tudi okoljske predpise zaradi spoštovanja ukrepov varovanja okolja in ohranjanja narave
ZUS-1 člen 32, 32/2, 32/3. ZFPPIPP člen 115, 115/1, 115/1-1, 116.
stečajni upravitelj - pogoji za opravljanje dejavnosti - začasna odredba - težko popravljiva škoda
S splošnimi trditvami tožnik ni zadostil niti trditvenemu niti dokaznemu bremenu, da bi mu brez začasne odredbe nastala težko popravljiva škoda, prav tako pa tudi ne, da bi takšno stanje zanj pomenilo kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin iz 2., 23. in 49. člena Ustave.
davčna izvršba - izterjava drugih denarnih nedavčnih obveznosti - pravica do izjave - ustna obravnava
Na pravilnost izpodbijanega sklepa ne more vplivati očitek tožnika, da v postopku pred izdajo izpodbijanega akta ni bil zaslišan in da ni bil izveden posebni ugotovitveni postopek. Kadar davčni organ, kot v obravnavanem primeru, v skladu z zakonskim pooblastilom izterjuje denarne nedavčne obveznosti na predlog predlagatelja izvršbe in na podlagi izvršilnega naslova, ki vsebuje klavzulo izvršljivosti, ki predstavlja potrdilo v smislu 179. člena ZUP, se štejejo dejstva, ki so v njem potrjena, za priznana.
sprejem v državljanstvo - enoletno neprekinjeno bivanje v rs
Sodišče uvodoma pojasnjuje, da mora upravni organ pri ugotavljanju dejanskega stanja uporabiti načelo proste presoje dokazov, ki pomeni, da pri presoji, ali je podano oziroma resnično neko dejstvo, ni omejen in vezan na nobena posebna formalna dokazna pravila ali pogoje, ob katerih bi moral šteti neko dejstvo za dokazano. Skladno z navedenim je tožena stranka neutemeljeno presodila, da je v obravnavanem primeru, pri ugotavljanju izpolnjevanja pogoja neprekinjenega življenja tožnika v RS (pri roditelju vsaj eno leto pred vložitvijo vloge), treba upoštevati le podatke o odsotnosti, ki izhajajo iz fotokopije njegovega potnega lista. Po oceni sodišča bi tožena stranka morala v svojo presojo v skladu z dopustno razlago nedoločenega pravnega pojma pogoja neprekinjenega življenja v RS (17. točka obrazložitve te sodbe) vključiti tudi tožnikovo izjavo in navezujočo predloženo listino (izpisek TRR) ter za ugotovitev resničnega dejanskega stanja, skladno z 8. členom ZUP, po potrebi izvesti še dodatne dokaze.
ZUP člen 146, 146/4, 214. ZOA člen 1, 2, 6, 20, 21, 35.
osebna asistenca - pravica do izjave - neobrazloženost
Sodišče izpostavlja tudi, da mora imeti stranka pred izdajo odločbe pravico, da se o izdanem mnenju komisije izjavi. V nasprotnem je namreč kršena njena pravica do izjave v postopku.
Tožnica namreč ni imela možnosti, izjaviti se o ugotovitvah komisije, saj ji izvid in mnenje navedene komisije, ni bil vročen pred izdajo odločbe, temveč mu je bil (kot to izhaja tudi iz upravnega spisa), vročen hkrati z odločbo organa prve in druge stopnje, torej šele z dnem prejetja izdane odločbe in ne pred njeno izdajo, kar pa je v nasprotju z načelom poštenega vodenja postopka.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - kazenski postopek - zahteva za varstvo zakonitosti - napačna uporaba materialnega prava
Iz obrazložitve izpodbijane odločbe je mogoče razumeti, da toženka svojo odločitev, da tožnik ne izpolnjuje objektivnega kriterija za dodelitev BPP, utemeljuje s stališčem, da se je do razlogov, ki jih za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti navaja tožnik, že opredelilo višje sodišče v pritožbenem postopku ter da je zahteva za varstvo zakonitosti v nasprotju z določbo četrtega odstavka 420. člena ZKP. Sodišče ugotavlja, da se določba četrtega odstavka 420. člena ZKP ne nanaša na pravnomočno zaključene kazenske postopke, pač pa na tiste kazenske postopke, ki še niso pravnomočno končani, in sicer na vložitev zahteve za varstvo zakonitosti zoper pravnomočno odločbo o odreditvi pripora, razen v primeru, ko je pripor odredilo vrhovno sodišče, zoper pravnomočno odločbo o podaljšanju pripora v primeru podaljšanja s sklepom senata vrhovnega sodišča in v primeru podaljšanja po vložitvi obtožnice. V kazenski zadevi, v zvezi s katero je tožnik vložil obravnavano prošnjo za dodelitev BPP, gre za pravnomočno zaključen postopek, tožnik pa želi z zahtevo za varstvo zakonitosti izpodbijati pravnomočno odločitev glede izrečene stranske kazni izgona tujca iz države. Toženka je torej z utemeljitvijo svoje odločitve s tem, da bi bila tožnikova zahteva za varstvo zakonitosti v nasprotju z določbo četrtega odstavka 420. člena ZKP, napačno uporabila materialno pravo.
ZVO-1 člen 157, 157/1. Uredba o embalaži in odpadni embalaži (2021) člen 36, 36/1.
ukrep inšpektorja za okolje - odpadki - ravnanje z odpadki - ravnanje z odpadno embalažo
Sodišče sodi, da je razlaga, ki je v skladu s pravom EU, tista, po kateri so DROE po zakonu dolžne zagotavljati v svojem imenu in za svoj račun ravnanje z vsemi odpadki iz tistih izdelkov PRO, glede katerih je za vse njihove proizvajalce določena obveznost, da morajo svojo odgovornost PRO prenesti na DROE. Če temu ni tako, pa so ex lege dolžne zagotavljati ravnanje s tisto odpadno embalažo, glede katere so proizvajalci odgovornost PRO s pogodbami prenesli nanje. Obrazložitev izpodbijane odločbe za obdobje od 1. 1. 2021 do 23. 4. 2021, v katerem je veljala izjema po prvem odstavku 36. člena Uredbe, je po presoji sodišča tako pomanjkljiva, da ni mogoče preizkusiti, ali so količine odpadne embalaže, za katere velja skupno izpolnjevanje obveznosti PRO, in količine, ki bi jih v tem obdobju moral prevzeti tožnik, pravilno ugotovljene.
sofinanciranje iz javnih sredstev - finančna sredstva - obrazložitev odločbe - načelo transparentnosti
V primeru, ko sredstva ne zadoščajo za vse vloge, ki izpolnjujejo predpisane pogoje, upravni organ mora obrazložiti in predstaviti način razdelitve razpoložljivih finančnih sredstev, njihovo omejenost ter natančno utemeljiti/prikazati zakaj jih tožeča stranka ni prejela, kljub temu, da je izpolnila predpisani pogoj. Ker gre za razdelitev državnih finančnih sredstev mora biti njihova razdelitev še posebej transparentna za vse udeležence postopka.
ZMZ-1 člen 49, 49/6, 50, 50/2, 50/2-2. Direktiva 2013/32/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o skupnih postopkih za priznanje ali odvzem mednarodne zaščite člen 28.
mednarodna zaščita - ustavitev postopka - samovoljna zapustitev azilnega doma - domneva o umiku prošnje
Tožnik ni uspel izpodbiti izpodbojne pravne domneve o samovoljni zapustitvi Nastanitvenega centra (izpostava Azilnega doma), posledično je izpodbijana odločitev tožene stranke pravilna.