Iz določb Ustave ne izhaja zahteva, da bi morala biti občanu, ki je zunanji član določenega delovnega telesa občinskega sveta, zagotovljena pravica aktivno sodelovati na sejah drugih delovnih teles občinskega sveta. Do drugačne odločitve tudi ne morejo privesti tožnikove navedbe, da je zanj sporno stališče oziroma razlago Poslovnika podala občinska uprava in ne statutarno pravna komisija ter da je odločitev glede možnosti tožnikovega sodelovanja na seji odbora UPVO dne 15. 3. 2023 sprejel predsedujoči in ne sam odbor. Enako velja za navedbo, da je tožnik v preteklosti že sodeloval na posameznih sejah drugih delovnih teles. Do drugačne odločitve o tožbi pa tudi ne morejo pripeljati tožnikovi očitki v smeri, da naj bi bilo onemogočanje sodelovanja na sejah drugih delovnih teles uperjeno prav zoper tožnika oziroma samo zoper tožnika. Ti očitki so ostali na posplošeni ravni, tožnik pa jih tudi sicer ni uspel dokazati.
Določba 6. člena ZZUSUDJZ se ne nanaša na zastaralne roke (ne relativne ne absolutne), saj ureja le tek procesnih rokov, tj. rokov za opravljanje procesnih dejanj strank, rokov za izpolnitev materialnih obveznosti strank in tek procesnih rokov, ki veljajo za upravne in druge državne organe, organe samoupravnih lokalnih skupnosti in nosilce javnih pooblastil, vključno z instrukcijskimi roki, ki so zakonsko določeni za izdajo upravnih aktov. Prav tako ni bil zadržan tek zastaranja na podlagi določbe prvega odstavka 10. člena ZIUJP.
Davčna izvršba je bila na podlagi ZIUZEOP zadržana v obdobju od 11. 4. 2020 do 31. 5. 2020, navedeni čas pa se na podlagi šestega odstavka 126. člena ZDavP-2 ne všteva v zastaralni rok.
Šolsko ocenjevanje je opravilo strokovne narave. Z ocenjevanjem se ne odloča o pravici ali koristi, ki bi jo zakon učencu oziroma staršem varoval niti se jim z oceno ne nalaga nobene obveznosti. Upravni spor glede ocene ni mogoč.
Pravni interes in s tem aktivna legitimacija za uveljavljanje ničnosti se presoja v okviru vprašanja, ali ničnostni razlog lahko posega v pravni položaj osebe, ki se nanj sklicuje, kar pomeni, da mora morebiti ugotovljena ničnost odločbe neposredno vplivati na izboljšanje pravnega položaja te osebe.
Pravno upošteven je tisti interes, za katerega je v konkretnem primeru ugotovljeno, da je oseben, neposreden in utemeljen v določeni pravni normi.
Bistvo pravnega interesa je, da temelji na materialnem predpisu, ki ga je treba uporabiti pri odločanju v konkretni upravni stvari. Sklicevanje na pravice ali koristi, ki jih ne urejajo materialni predpisi, pa ne utemeljuje pravnega, ampak dejanski interes. Dejanski interes je položaj, ko posameznik na podlagi materialnega predpisa nima individualno določene pravice, temveč se sklicuje na splošni oziroma javni interes.
Vpliv na poslovanje tožničine lekarne v smislu njenega poslovnega rezultata poslovanja je dejanski interes, kot je to pravilno ugotovila tožena stranka, saj ZLD-1 tožnici kot koncesionarki ne daje pravice, da bi na območju občine, ki ji je podelila koncesijo, imela izključno pravico izvajati lekarniško dejavnost na njenem območju.
Izpodbijana odločba nima razlogov za to, da tožnici niso priznani točke za uveljavljene zdravstvenih razmer pod točko 7.2. Javnega razpisa. Župan pa je z odločitvijo, da s strani tožnice priložen Zapisnik ni verodostojen dokaz o vlagi, kot je mogoče povzeti Odločbo Župana, kršil načelo proste presoje dokazov tako z vidika neupoštevanja metodološkega napotka, ki ga daje načelo proste presoje dokazov (10. člen ZUP), kot tudi s pomanjkljivo dokazno oceno (7. točka drugega odstavka 237. člena ZUP- odločbe se v tem delu ne da preizkusiti).
Zapisnik je z Javnim razpisom določen kot dokazno sredstvo vlage za kriterij 7.2. točke, zato bi, če je toženka ocenila, da ni verodostojen, na podlagi 146. člena ZUP morala tožnici dati možnost, da se o tej dokazni oceni Zapisnika izjavi, česar pa ni storila in zato kršila 146. člen ZUP.
V postopku izdaje izpodbijane odločbe niso bila upoštevana pravila postopka, dejansko stanje pa je bilo zmotno ugotovljeno, ker so bili zmotno presojeni dokazi, zato je sodišče na podlagi 2. in 3. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 tožbi ugodilo, izpodbijano odločbo odpravilo in zadevo vrnilo prvostopenjskemu upravnemu organu v ponoven postopek.