Upravna izvršba po uradni dolžnosti ustavi in opravljena dejanja odpravijo, če se med drugim ugotovi, da je izvršilni naslov odpravljen ali razveljavljen. Z odločitvijo sodišča je odpadel izvršilni naslov (odločba z dne 3. 3. 2022), ki je bil podlaga za izdajo izpodbijanega sklepa o dovolitvi izvršbe, zato posledično ni več podlage za njegovo izdajo ter ga je sodišče zato odpravilo. Izvršilni naslov je podlaga za vodenje izvršilnega postopka, ki mora obstajati ves čas trajanja postopka. Če ni izvršilnega naslova, s katerim je naložena obveznost, izvršba ni mogoča. Ker je bil predmetni izvršilni naslov odpravljen, so bile torej odpravljene tudi pravne posledice, ki so iz njega nastale.
osebni podatki - pridobivanje podatkov - bančni račun - davčni postopek - rezidentski status
V obravnavani zadevi je tožena stranka zbirala podatke izključno z namenom odmere davka, kajti ugotovljanje statusa davčnega rezidenta je namenjeno prav temu, da se lahko pri njem odmerijo davki. Tožena stranka je imela za tako zbiranje podatkov podlago v 39. členu ZDavP-2. Podatke je zbirala izključno z namenom odmere davka, za kar je tudi pristojna.
Ob ugotovitvi, da želi tožnik s tožbo doseči, da mu tožena stranka v ponovnem postopku omogoči udeležbo v postopku, v katerem bi imel možnost podati navedbe proti registraciji kratice imena prizadete osebe s položajem stranke, ki je kot pravna oseba prenehala obstajati, sodišče sodi, da tožnik nima več pravnega interesa za vodenje postopka v zvezi z vloženo tožbo. Morebitna ugoditev tožbi ne bi v ničemer izboljšala njegovega pravnega položaja.
vozniško dovoljenje - odvzem vozniškega dovoljenja - evidenca kazenskih točk v cestnem prometu - izbris kazenskih točk - udeležba v rehabilitacijskem programu
Tožena stranka je po presoji sodišča svojo odločitev, da pogoji za izbris štirih kazenskih točk iz EKT tožnika v času udeležbe v rehabilitacijskem programu (od 16. 3. 2021 do 18. 3. 2021) niso bili izpolnjeni, saj je bilo pri tožniku po izreku prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja v EKT vpisanih skupno še dodatnih dvaindvajset kazenskih točk in da so izpolnjeni pogoji za preklic odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, sprejela na podlagi nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja, ki je temeljilo na nepravilno vodeni EKT. Nepravilno vodenje EKT pa nikakor ne sme iti v škodo tožniku. Tožena stranka je tako po oceni sodišča (vsaj) prenagljeno zavrnila tožnikovo vlogo za izbris štirih kazenskih točk iz EKT.
brezplačna pravna pomoč - stroški odvetnika - odmera nagrade in stroškov odvetnika - zmotna uporaba materialnega prava - bistvena kršitev določb postopka
Izpodbijana odločitev torej ni obrazložena na način, da bi jo bilo mogoče preizkusiti. Obrazložitev upravne odločbe mora obsegati: 1. razložitev zahtevkov strank in njihove navedbe o dejstvih; 2. ugotovljeno dejansko stanje in dokaze, na katere je le-to oprto; 3. razloge, odločilne za presojo posameznih dokazov; 4. navedbo določb predpisov, na katere se opira odločba; 5. razloge, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo takšno odločbo, in 6. razloge, zaradi katerih ni bilo ugodeno kakšnemu zahtevku strank.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - prenos pristojnosti - stvarna pristojnost - zavrženje prošnje - izčrpanje pravnih sredstev
Vrhovno sodišče lahko na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako lažje opravil postopek ali če so za to drugi tehtni razlogi. Po navedeni določbi je torej možna delegacija pristojnosti na drugo stvarno pristojno sodišče. Glede na to, da je Upravno sodišče edino stvarno pristojno za odločanje v upravnem sporu, če ne gre za zadeve iz 12. člena ZUS-1, torej tudi o tožbi zoper upravni akt organa za BPP, v navedeni določbi 67. člena ZPP ni pravne podlage za ugoditev tožnikovemu predlogu za delegacijo pristojnosti na drugo sodišče.
Prošnja je neutemeljena, saj tožnik, ki ni izčrpal domačih pravnih sredstev, z vložitvijo pritožbe na ESČP ne bi bil uspešen, oziroma bi bila zadeva očitno nerazumna. ESČP sme zadevo obravnavati šele potem, ko so bila izčrpana vsa domača sredstva v skladu s splošno priznanimi pravili mednarodnega prava.
dodelitev brezplačne pravne pomoči - kazenski postopek - preiskava - pripor - odgovor - ista upravna zadeva - zavrženje vloge
Tožnik že ima odločbo, s katero mu je BPP priznana za celoten postopek pred sodiščem prve stopnje. V takem primeru za vložitev pravnih sredstev v zvezi z odreditvijo oziroma podaljšanjem pripora, BPP ni treba več odobriti za vsako posamezno pravno sredstvo posebej. Ta storitev je, kot povedano, že vključena v odobreno BPP za zastopanje na prvi stopnji.
mednarodna zaščita - Uredba (EU) št. 604/2013 (Dublinska uredba III) - predaja odgovorni državi članici - Republika Hrvaška - samovoljna zapustitev azilnega doma
Okoliščina, da je tožnik brez pojasnitve zapustil izpostavo Azilnega doma dne 17. 1. 2025 in se vanj ni vrnil, je v obravnavani zadevi nesporno izkazana. Tožnik torej ne izkazuje več pravnega interesa za tožbo v tem upravnem sporu.
uradniško delovno mesto - neizbira kandidata - pritožba - vročitev drugostopenjskega akta - trditveno in dokazno breme - nedokazana dejstva - prepozna tožba
Sodišče je tožnika s pozivom opozorilo, da je tožba vložena prepozno, pri tem tožnik vse do izdaje tega sklepa ni podal trditvene podlage, ki bi to zanikala ali predložil nasprotnih dokazov. Pogoj za tožnikov uspeh je, da navede dejstva, ki substancirajo zahtevek, ter da trditve o teh dejstvih (če niso priznana, domnevana ali splošno znana) tudi dokaže (zahteva dokazanosti). Tožnik v tem upravnem sporu ni podal trditvene podlage, v čem je bila vročitev nenavadna, ali da vročitev drugostopenjskega akta ni bila opravljena 13. 3. 2024 ali da tožba ni bila vložena 17. 4. 2024, ali predložil nasprotnih dokazov.
Tožnica očitno nima namena počakati na odločitev sodišča o njeni prošnji za mednarodno zaščito in na dokončanje postopka, ne izkazuje pravnega interesa za upravni spor.
igre na srečo - omejitev dostopa do spletnih strani
Po presoji sodišča sta tudi v predlogu predlagana obseg in omejitve dostopa do spletnih strani in način izvršitve podana ob upoštevanju načela sorazmernosti in v okviru tehničnih možnosti, saj je predlagatelj predlagana obseg omejitve in način izvršitve utemeljil z upoštevanjem okoliščin, ki jih določa ZIS v 107. a členu
udeležba v postopku - stranska udeležba - pravni interes
Tožnik ni izkazal pravnega interesa za vstop v tuj postopek, saj se inšpekcijski postopek ni nanašal na nepremičnine, ki bi bile v njegovi lasti oz., ki bi kakorkoli vplivale na njegove nepremičnine. Kot vsaka zainteresirana oseba pa lahko poda predlog za začetek inšpekcijskega postopka, kar je sicer tožnik tudi storil. Če pa meni, da pristojne službe njegovih prijav niso ustrezno obravnavale, pa se mora obrniti na ustrezne organe, ki so pristojne za nadzor nad temi službami.
Morebitna želja tožnika, da vloži tožbo na ukinitev služnosti, ker je to nedovoljena gradnja, ni relevantna okoliščina, ki bi izkazovala njegov pravni interes in mora za ukinitev služnosti izkazati še vrsto ostalih pogojev.
davčni dolg - odpis davčnega dolga - pogoji za odpis - prosti preudarek
Davčni organ je pravilno uporabil pooblastilo iz 101. člena ZDavP-2, ko je odločal v tej zadevi po prostem preudarku in da je izpodbijano odločbo izdal v mejah pooblastila in v skladu z namenom, za katerega je pooblastilo dano, da tudi ob izpolnjevanju formalnih pogojev, ki jih določa Pravilnik, zahtevo za odpis ali delni odpis zavrne, če ugotovi, da odpis ne bi bil v skladu z namenom tega instituta, pri čemer je upošteval vse okoliščine konkretnega primera, med drugim tudi, da je tožnik v letu 2016 razpolagal z večjimi vsotami denarja, da je solastnik dveh nepremičnin in lastnik ene nepremičnine, kar je v izpodbijani odločitvi tudi ustrezno pojasnjeno.
Tožnik očitno nima namena počakati na odločitev sodišča o njeni prošnji za mednarodno zaščito in na dokončanje postopka, ne izkazuje pravnega interesa za upravni spor.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - ogrožanje varnosti - kršitev javnega reda in miru - zavarovanje dokazov - začasna odredba
Pri presojanih kršitvah po 4. alineji prvega odstavka 84. člena ZMZ-1 ne gre za vzpostavljanje dokaznega standarda, po katerem mora biti onkraj vsakršnega dvoma, da je tožnik storil dejanje ogrožanja življenja in premoženja z vidika obstoja kaznivega dejanja ali prekrška, ampak morajo biti dejstva (in okoliščine) dovolj konkretna, da je na njihovi podlagi mogoče oceniti resnost varnostnega tveganja, ki ga za osebno in premoženjsko varnost pomeni prosilec. Zadošča objektivno dejstvo, da je prosilec taka dejanja storil in je za preprečitev nadaljevanja teh dejanj treba nujno izreči najstrožji ukrep omejitve gibanja na Center za tujce (pridržanje).
V postopku davčne izvršbe je bistveno le, da je izvršilni naslov postal izvršljiv, kar v obravnavani zadev ni sporno. Tožnik pa ugovarja višini dolgovane obveznosti, navaja namreč, da je navedeno obveznost predhodno že poravnal, toženka pa zatrjuje, da terjana obveznost vse do dne izdaje izpodbijanega sklepa ni bila poravnana.
ZVO-1 člen 149, 149/1, 149/1-2, 149/3. Uredba o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne vode (2015) člen 19.
gospodarska javna služba - agromelioracija - komunalna infrastruktura - odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode - gradnja komunalne infrastrukture
Odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode je obvezna občinska gospodarska javna služba varstva okolja, ki jo je primarno dolžna zagotoviti občina. Ker te javne službe že po naravi stvari ni mogoče izvajati, če ni zagotovljeno kanalizacijsko omrežje in ustrezna oprema, to po presoji sodišča nedvomno pomeni, da je gradnja tega omrežja obveznost občine, torej v obravnavani zadevi tožnice.
upravni spor - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - pomanjkljiva obrazložitev
Če ima izpodbijani akt pomanjkljivosti, ki so bistvene, njegova presoja sploh ni mogoča. Gre za očitne, na prvi pogled spoznavne pomanjkljivosti izpodbijanega akta, ki ne terjajo podrobnejše analize in zato tudi ne izjave strank v sodnem postopku. Med takšne pomanjkljivosti lahko sodi tudi pomanjkanje (izpad) obrazložitve (dela) akta.
Odločbe se zaradi pomanjkljive obrazložitve ne da preizkusiti. Skladno s standardom obrazloženosti odločbe bi morala obrazložitev odločbe o odmeri komunalnega prispevka obsegati vsaj konkretno opredelitev komunalne opreme, ki je podlaga za odmero komunalnega prispevka tožnikoma (po vrsti in lokacijsko), navedbo relevantnih podatkov za izračun komunalnega prispevka (površina parcel, obračunski stroški, podatki za tožnika itd.), navedbo določb programa opremljanja in drugih predpisov, relevantnih za odmero komunalnega prispevka, tudi glede vključenega DDV (z njihovo vsebino), in razloge, zakaj je tožnikoma odmerjen prispevek v dani višini, z navedbo ustrezno obrazloženih podatkov iz uradnih evidenc.
Ker obrazložitev izpodbijane odločbe ne obsega opisa dejanskega stanja v vseh materialnopravno bistvenih točkah ter ne navaja dovolj natančno materialnih prepisov in njihovih določb, na katere se odločitev opira, preizkus materialne zakonitosti odločbe ni mogoč. To pa predstavlja absolutno bistveno kršitev pravil upravnega postopka.
Izpolnjevanje razpisnih kriterijev sodišče presoja zadržano in se ne spušča v primernost strokovne presoje tistih kriterijev, ki po naravi stvari ne omogočajo izključno objektivnega vrednotenja. Tožena stranka ima torej v zadevah javnih razpisov določeno polje proste presoje v okviru primernosti strokovne presoje kriterijev.
Sodna praksa je razvila standarde presoje zakonitosti tovrstnih zadev, po katerih je sodna kontrola v teh postopkih omejena le na vprašanje pravilnosti postopka in pravilne uporabe materialnega prava, sodišče pa se ne spušča v presojo primernosti ocene strokovne komisije, če je obrazložena z razumnimi razlogi. V postopku sofinanciranja iz javnih sredstev je torej treba zagotoviti temeljne procesne garancije poštenega postopka v skladu z ZUP.