GZ člen 4, 8, 82. Uredba o razvrščanju objektov (2018) člen 7, 7/7, 8, 8/5.
nelegalen objekt - nezahteven objekt - enostaven objekt - ograja - oporni zid - ugoditev tožbi
Za ograjo je določena izjema od splošnih pravil razvrščanja, da se ravzršča samostojen objekt, in sicer je izrecno dovoljeno ločeno razvrščanje v primeru, ko se ograja postavi na oporni zid. Če se torej ograja postavi na oporni zid, se oporni zid in ograja lahko razvrščata ločeno.
Iz izpodbijane odločbe ni razbrati presoje upravnega organa o možnosti za razvrstitev gradnje glede na to izjemo, ki se nanaša prav na ograjo in oporni zid, na katerega je postavljena ograja, torej ločeno klasifikacijo kot ograjo in oporni zid. Toženka ni upoštevala posebnih pravil za klasifikacijo objektov, torej materialno pravo v postopku ni bilo pravilno uporabljeno, v posledici česar tudi dejansko stanje, ki je pomembno za odločitev v zadevi, ni bilo popolno ugotovljeno, saj inšpektor ni ugotavljal vseh lastnosti gradnje, torej, ali se gradnja izvaja na zemljišču, kjer obstaja višinska razlika med spodnjim in zgornjim zemljiščem, temveč je glede betonskega dela ograje ugotovil le njegovo debelino in povprečno višino.
Sodišče ugotavlja, da je prvostopenjski organ v izpodbijani odločbi pravilno zaključil, da je tožničina prijava na Javni razpis nepopolna in je zato pravilno ravnal, ko jo je zavrgel.
Glede dolgotrajnosti vročanja tožnik poda pavšalne ugovore glede kršitve načela pravne države. Ker je tožnik dolžan izpolniti obveznost iz izpodbijane odločbe, tj. vrniti znesek stroškov neupravičeno pridobljene BPP, v roku 30 dni od prejema odločbe, zanj pred vročitvijo izpodbijane odločbe in pred potekom roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti iz te odločbe tudi niso mogle nastati škodljive posledice.
nedopustna ali nepopolna vloga - zavrženje vloge - pravdni stroški upravičenca do brezplačne pravne pomoči
Stranka, ki ji je sodišče s pravnomočnimi akti naložilo plačilo stroškov v korist upravičenke BPP, pri organu, pristojnem za BPP, ne more zaprositi za oprostitev plačila s pravnomočnimi akti odmerjenih stroškov. Prošnji tožnika za odpis dolga glede stroškov, katerih oprostitev tožnik uveljavlja, ne more biti ugodeno.
ZUS-1 člen 17, 17/1, 36, 36/1, 36/1-3. ZTuj-2 člen 37a, 37a/1.
enotno dovoljenje za prebivanje in delo - delodajalec - upravni spor - aktivna procesna legitimacija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Po določbi prvega odstavka 37.a člena ZTuj-2 lahko prošnjo za izdajo enotnega dovoljenja vloži tujec ali njegov delodajalec. Če prošnjo vloži delodajalec, lahko ta opravlja tudi druga dejanja v postopku v skladu s pooblastilom tujca, ne more pa se mu vročiti izdanega enotnega dovoljenja. Prva tožnica zgolj s tem, da je vložila prošnjo za drugega tožnika kot njegova delodajalka, ni pridobila statusa stranke (ali stranskega udeleženca) v upravnem postopku. Delodajalcu je namreč z določbo 37.a člena ZTuj-2 dana le procesna legitimacija, ki nima podlage v stvarni materialno-pravni legitimaciji (pravici do prebivanja), glede nadaljnjih procesnih dejanj pa lahko delodajalec nastopa le kot pooblaščenec tujca (prim. sklepa Upravnega sodišča III U 138/2021 z dne 2. 11. 2021 in I U 153/2015 z dne 15. 5. 2015 ter sodbo in sklep III U 226/2012 z dne 3. 9. 2013).
mednarodna zaščita - očitno neutemeljena prošnja - ekonomski razlog - revščina - zapisnik - javna listina - pravica do izjave - varna izvorna država
Tožnik kljub temu, da sta okvir in vsebina upoštevanih okoliščin, ki jih ugotavlja upravni organ v postopku presoje prošnje za mednarodno zaščito, definirani z njegovimi navedbami, ni navedel pravno pomembnih dejstev in okoliščin v zvezi z obstojem utemeljenega strahu pred preganjanjem ali resno škodo.
Tožnik je izvorno državo zapustil zaradi ekonomskih in družinskih težav, hkrati pa ni niti zatrjeval, da bi imel utemeljen strah pred preganjanjem zaradi pripadnosti določeni rasi ali etnični skupini, določeni veroizpovedi, narodni pripadnosti, pripadnosti posebni družbeni skupini ali političnemu prepričanju.
Zmanjšanje ekonomskih in socialnih pravic, dostopa do zdravstvenih storitev ali izobrazbe zaradi slabše ekonomske in socialne razvitosti prosilčeve izvorne države, v primerjavi z (ekonomskimi in socialnimi) pravicami, ki jih je užival v državi, kjer je zaprosil za mednarodno zaščito, ne zadostuje za priznanje mednarodne zaščite.
davčna izvršba - sklep o davčni izvršbi - pogoji za davčno izvršbo
Davčni organ preveri, ali izvršilni naslov izpolnjuje vse pogoje in nato na tej podlagi uvede postopek davčne izvršbe. Na podlagi navedenega sodišče ugotavlja, da izpodbijani sklep izpolnjuje pogoje, v skladu s katerim davčni organ postopa, ko izterjuje druge denarne nedavčne obveznosti (to je veljavni izvršilni naslov, opremljen s potrdilom o izvršljivosti) ter da ima sestavine, določene v 151. členu ZDavP-2.
brezplačna pravna pomoč - nagrada in stroški odvetnika - povrnitev stroškov odvetniškega zastopanja - zastopanje na predobravnavnem naroku - narok za izrek kazenske sankcije - senatno sojenje - sodnik posameznik
Po presoji sodišča tožnik utemeljeno ugovarja, da je toženka pri sporni odločitvi nepravilno uporabila materialno pravo s tem, ko je odmerila nagrado za zastopanje na predobravnavnem naroku in za zastopanje na naroku za izrek kazenske sankcije po 2. točki tarifne številke 10 OT, namesto pravilno po 3. točki iste tarifne številke. V obravnavni zadevi je šlo namreč za predobravnavni narok in za narok za izrek kazenske sankcije po obtožnici pri okrožnem sodišču, kjer velja pravilo senatnega sojenja. Zgolj zato, ker predobravnavni narok in narok za izrek kazenske sankcije vodi predsednik senata, na vrednotenje teh odvetniških storitev ne vpliva, saj gre še vedno za kaznivo dejanje, ki spada v pristojnost okrožnega sodišča za sojenje v senatu.
mednarodna zaščita - očitno neutemeljena prošnja - ekonomski razlogi prosilca za azil - revščina - varna izvorna država - prosilec iz Maroka
Z vidika odločanja o mednarodni zaščiti ni bistveno, kakšna je prosilčeva sposobnost ekonomskega preživetja v njegovem (varnem) izvornem kraju. Gre namreč za okoliščino, ki sproža vprašanje pomoči zaradi humanitarnih razlogov in ne razlogov mednarodne zaščite. Zmanjšanje ekonomskih in socialnih pravic, dostopa do zdravstvenih storitev ali izobrazbe zaradi slabše ekonomske in socialne razvitosti prosilčeve izvorne države, v primerjavi z (ekonomskimi in socialnimi) pravicami, ki jih je užival v državi, kjer je zaprosil za mednarodno zaščito, prav tako ne zadostuje za priznanje mednarodne zaščite. Za to namreč ni dovolj dokaz o tveganju, da bo prosilec v primeru vrnitve v izvorno državo izpostavljen nehumanemu ali ponižujočemu ravnanju, temveč mora tveganje izvirati s strani dejavnikov, ki se lahko neposredno ali posredno pripišejo javnim organom te države, bodisi da grožnjo za zadevno osebo predstavljajo dejanja, ki jih organi te države izvajajo ali dopuščajo, bodisi država svojim državljanom pred neodvisnimi skupinami ali nedržavnimi subjekti ne more zagotoviti učinkovite zaščite.
enotno dovoljenje za prebivanje in delo - sklep o prekinitvi postopka - pravni interes - nedopustna tožba
S tožbo v upravnem sporu je zahtevana presoja zakonitosti sklepa o prekinitvi postopka za podajšanje enotnega dovoljenja za prebivanje in delo, s ciljem, da se prekinitev odpravi in se torej izvede postopek za podaljšanje enotnega dovoljenja za prebivanje in delo. Pravni interes tožnika je, da se postopek ne prekine, pač pa se odloči o njegovi prošnji za podaljšanje enotnega dovoljenja za prebivanje in delo.
Ker je tekom tega upravnega spora bila tožniku izdana odločba Upravne enote, s katero je upravni organ odločil o tožnikovi prošnji za podaljšanje enotnega dovoljenja za prebivanje in delo v Republiki Sloveniji, torej postopek za podaljšanje enotnega dovoljenja za prebivanje in delo tožnika, ki je bil z izpodbijanim sklepom prekinjen, ni več prekinjen, pač pa je bil nadaljevan in tudi v upravnem postopku končan z izdajo odločbe. To pomeni, da tožnik za obravnavani spor, ki se nanaša le na prekinitev postopka, ne izkazuje več pravnega interesa, saj vsebinska obravnava tožbe očitno ne bi privedla k spremembi njegovega pravnega položaja, zato je sodišče tožbo zavrglo.
dodelitev brezplačne pravne pomoči - zavrnitev prošnje za brezplačno pravno pomoč - razžalitev - kaznivo dejanje razžalitve - izjema od splošnega pravila dodeljevanja BPP
Res je namen ZBPP, da se zagotovi dostop do sodnega varstva tudi posameznikom, ki sicer nimajo dovolj sredstev za pokritje stroškov postopka oziroma pravnega zastopanja, vendar pod pogoji, ki jih določa ta zakon, torej ZBPP. Tako je v zakonu tudi določeno, da se v določenih zadevah BPP ne dodeli.
Po prvi alineji 8. člena ZBPP obdolženec že na podlagi samega zakona (ex lege) ni upravičen do BPP zaradi vrste zadeve, v zvezi s katero je zaprosil za dodelitev BPP. Navedena določba izključuje dodelitev BPP na način, da določa vrsto zadeve, za katero se BPP ne dodeli. Na ta način so iz sistema dodelitve BPP izključene vse stranke (udeleženci) zadevnih postopkov, izjema je le oškodovanec, če izkaže v zakonu predpisan pogoj.
mednarodna zaščita - ponovna prošnja - nova dejstva in dokazi - obstoj novih okoliščin - subsidiarna zaščita - zdravstveni razlog
Tožnik v zahtevku ni navajal novih dejstev niti predlagal novih dokazov, ki bi pomembno povečala verjetnost, da izpolnjuje pogoje za priznanje mednarodne zaščite.
Tožnikovo pojasnjevanje zdravstvenih težav in zdravstvenega stanja brez navedb, da bi tožnik zaradi zdravstvenega stanja utrpel resno škodo v smislu 20. člena ZMZ-1, ni dejstvo, ki pomembno povečuje verjetnost, da izpolnjuje pogoje za priznanje mednarodne zaščite v smislu prvega odstavka 64. člena ZMZ-1.
Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 3.
Prosilec ne more sam izbirati, katera država članica bo obravnavala njegovo prošnjo za priznanje mednarodne zaščite. Skladno z Uredbo Dublin III mora namreč prošnjo za mednarodno zaščito obravnavati ena sama država članica Evropske unije, in sicer tista, ki je glede na merila iz poglavja III za to odgovorna.
ZZDej člen 53c, 53c/1, 53c/3, 53c/6. ZZDej-K člen 22, 22/4. ZDoh-2 člen 35, 35/2, 35/3, 37, 38, 46.
davki in prispevki od dohodkov fizičnih oseb iz zaposlitve - zdravstvena dejavnost - opravljanje zdravstvene storitve - podjemna pogodba - pogodbeno razmerje - dohodek iz delovnega razmerja - dohodek iz dejavnosti - samostojno opravljanje dejavnosti - razmerje odvisnosti oziroma obvladovanja - obravnava poslovnih dogodkov skladno z njihovo ekonomsko vsebino
Sklepanje podjemnih pogodb oz. pogodb civilnega prava med javnimi zavodi oziroma drugimi gospodarskimi subjekti je omogočala šele novela ZZDej‑K, zato se ti pridobljeni dohodki zdravnikov, ustvarjeni na z davčnega vidika neveljavni podlagi pred tem ne morejo obdavčiti kot dohodki, ki jih fizična oseba dosega v okviru svojega organiziranega poslovanja, (tj. kot s. p., d. o. o., zavod) oziroma v okviru svoje organizirane dejavnosti po 46. členu ZDoh-2.
Okoliščine, da so se na podlagi sklenjenih pogodb opravljale raznovrstne zdravstvene storitve, diagnostični pregledi, dežurstva, da so se storitve opravljale v prostorih tožnika, z njegovimi sredstvi in po njegovih navodilih oz. pod njegovim nadzorom, kaže na odvisno pogodbeno razmerje med delodajalcem in fizično osebo iz tretjega odstavka 35. člena ZDoh-2. Zato glede na navedene dejanske okoliščine ni videti, da bi šlo pri obravnavanih storitvah za neodvisno samostojno opravljanje dejavnosti iz 46. člena ZDoh-2. Okoliščin, ki bi kazale na tržno obnašanje in samostojno ter neodvisno opravljanje storitev po sklenjenih pogodbah o poslovnem sodelovanju, tožnik konkretno ne zatrjuje. Zato tudi dohodkov, doseženih na podlagi pogodb o (poslovnem) sodelovanju, ni mogoče šteti za dohodke iz dejavnosti iz 46. člena ZDoh-2, temveč gre za dohodke iz zaposlitve iz 35. člena oziroma iz 36. člena ZDoh-2, ki vključujejo tako dohodke iz delovnega razmerja (37. člen) kot tudi dohodke iz drugega pogodbenega razmerja (38. člen).
Dohodki vseh zdravnikov (čeprav formalno samostojnih podjetnikov in zdravnikov, ki so delo opravljali preko d. o. o oziroma zavodov), ki jih je tožnik izplačeval na podlagi pogodb o (poslovnem) sodelovanju, bi morali biti obravnavani kot dohodki iz drugega pogodbenega razmerja po 38. členu ZDoh-2. Prvi odstavek 53.c člena ZZDej, ki je veljal v relevantnem obdobju, je tudi pravna podlaga za opredelitev dohodkov pri tožniku zaposlenih zdravnic, saj ne gre za primer iz šestega odstavka 53.c člena ZDDej.
Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 3.
mednarodna in subsidiarna zaščita - predaja prosilca odgovorni državi - Uredba (EU) št. 604/2013 (Dublinska uredba III) - jezik postopka - pravica do izjave - načelo nevračanja - sistemske pomanjkljivosti - začasna odredba
Prosilec si ne more sam izbirati katera država članica bo obravnavala njegovo prošnjo za priznanje mednarodne zaščite. Pritožbene navedbe o tem, da je bila prošnja za mednarodno zaščito v pristojni državi članici že pravnomočno zavrnjena in da bo pristojna država članica samo nadaljevala postopek deportacije v izvorno državo, niso ovira za dublinski postopek. V pristojni državi članici ima namreč prosilec pravico vložiti vlogo za vložitev ponovne prošnje, če so za to izpolnjeni predpisani pogoji. Tudi, če je bil v pristojni državi članici že začet postopek deportacije v izvorno državo, pa se ta vodi po predpisanih pravilih in je prosilcu zagotovljeno sodno varstvo za primer, da bi bila deportacija v nasprotju z načelom o nevračanju, ki ga je treba spoštovati.
začasna odredba - ureditvena začasna odredba - težko popravljiva škoda - premoženjska škoda - povezana družba - izpad dohodka
Tako predlagana začasna odredba ne pomeni začasne ureditve spornega pravnega razmerja, temveč tožnik z njo želi pridobiti dovoljenje za postavitev teh objektov, še preden je odločeno o zakonitosti izpodbijane inšpekcijske odločbe. Če bi namreč sodišče tako začasno odredbo izdalo in toženki naložilo postavitev objektov za oglaševanje nazaj na lokacije, bi z njo odločilo o dovoljenosti postavitve teh objektov na teh lokacijah in s tem dejansko o stvari, ki je sicer predmet vsebinske presoje v tem upravnem sporu. O zakonitosti izpodbijane odločbe in s tem o pravilnosti oziroma nepravilnosti inšpekcijske odločbe, torej, ali je bila odreditev njihove odstranitve z navedenih lokacij zakonita ali ne, pa sodišče lahko odloči le s sodbo, s katero odloči o tožbi. Ker bi izdana začasna odredba (če bi se v upravnem sporu izkazalo, da tožba ni utemeljena) omogočila postavitev nazaj objektov za oglaševanje v nasprotju z zakonom, pa je po svoji vsebini tudi pravno nedopustna.
brezplačna pravna pomoč - izredna brezplačna pravna pomoč - objektivni pogoj za dodelitev bpp - pritožba na ESČP - obrazložitev odločbe - bistvena kršitev določb postopka v upravnem postopku
Sodišče pritrjuje tožnici, ki izpostavlja, da se odločitev toženke ne da preiskusiti. Iz izpodbijane odločbe izhaja, da toženka pri dodelitvi BPP ni upoštevala okoliščine in dejstva o zadevi, predvsem, da zadeva ni očitno nerazumna oziroma, da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh. Tožnica toženki utemeljeno očita, da bi morala kljub poročilu odvetnika tudi sama presojati objektiven pogoj, ter bi morala sama opraviti vsebinski preizkus prošnje v omejenem obsegu, in presojati možnost uspeha v zvezi s pritožbo na ESČP, in sicer neposredne in osebne prizadetosti dobrin, kriterije sprejemljivosti oziroma merila dopustnosti ter svojo odločitev konkretizirano obrazložiti. Ta del pa je v izpodbijani odločbi izostal in se zato takšne odločbe ne da preizkusiti.
Iz obrazložitve upravnega akta morajo izhajati konkretizirane okoliščine in podlaga za odločitev v takšni meri, da jih nasprotna stranka lahko preveri oziroma se do njih opredeli na način, da jo lahko sodišče preizkusi ob morebitno vloženi tožbi. Razlogi za odločitev morajo biti jasni, tako da je stranki jasno, kaj so bili preudarki, ki so organ, ki je v zadevi tudi odločal, vodili pri odločanju. Pomanjkljiva obrazložitev, zaradi katere odločitve ni mogoče preizkusiti, pa pomeni bistveno kršitev določb postopka.
ZBPP člen 13, 14. ZUPJS člen 17, 17/1, 17/1-4. ZUP člen 9, 9/1, 9/3, 146. ZSVarPre člen 27, 27/1.
brezplačna pravna pomoč - zavrnitev prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči - pravica do izjave - bistvena kršitev določb postopka v upravnem postopku
Toženka je po uradni dolžnosti iz zbirke podatkov pri AJPES-u pridobila podatke iz evidence Javna objava letnih poročil in na zbrane podatke oprla svojo odločitev. Sodišče pritrjuje očitku tožnika, da mu toženka ni omogočila, da se pred izdajo odločbe izjavi o pridobljenih podatkih, ki so podlaga za izračun vrednosti poslovnega deleža tožnikove žene. Tožbena graja kršitve pravice do izjave je utemeljena.
Organ za BPP mora izvajati ugotovitveni postopek v skladu z njegovim namenom, ta pa je med drugim namenjen tudi izvrševanju pravice stranke, da zavaruje svoje koristi in pravne koristi. To pa lahko učinkovito stori le, če je seznanjen z zbranimi dokazi in ugotovitvami organa in ima možnost, da se o njih izjavi in po potrebi predlaga nasprotne dokaze. Če stranka zatrjuje, da je vrednost lastniškega deleža gospodarske družbe ali zadruge različna od vrednosti ugotovljene na podlagi podatkov iz zbirke podatkov pri AJPES-u, lahko to dokazuje z izvedenskim mnenjem sodnega izvedenca. Stranko je treba seznaniti z ugotovitvami in dokazi, iz katerih izhaja vrednost premoženja, in ji omogočiti, da dokazuje nasprotno.
brezplačna pravna pomoč - pogoj za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - odprava odločbe - izvršilni naslov - napačna uporaba materialnega prava
BPP se ne dodeli, kadar je prosilec dolžnik v izvršilnem postopku, začetem na podlagi izvršilnega naslova po zakonu, ki ureja izvršbo (ZIZ), razen če verjetno izkaže obstoj razlogov za ugovor zoper sklep o izvršbi, ki po določbah zakona, ki ureja izvršbo, preprečujejo izvršbo. V tej izvršilni zadevi dolžnik ne zaproša za dodelitev BPP za podajo ugovora zoper sklep o izvršbi (dolžnik v samem predlogu za dodelitev BPP niti ne zatrdi, da bi ga rad vložil v izvršilnem postopku), pač pa je med strankami nesporno, da želi dolžnik v izvršilnem postopku odgovoriti na vlogo upnice v zvezi s dolžnikovim predlogom za odlog izvršbe. Navedeno procesno dejanje pa ni med izjemami, ki veljajo v izvršilnem postopku, začetem na podlagi izvršilnega naslova, za katere se BPP vseeno lahko dodeli.
energetski spori - soglasje za priključitev na distribucijsko omrežje - vročitev odločbe - pravica do izjave - pooblaščenec - nedovoljena tožbena novota - prepozna pritožba
Toženka je ob obravnavi pritožbe na podlagi podatkov iz spisovne dokumentacije pravilno ugotovila, da je bila odločba vročena pooblaščencu tožnice 10. 11. 2022.
V pritožbi, ko je tožnica bila seznanjena z odločbo in torej tudi s tem, da upravni organ odloča na osnovi vloge, ki jo je v njenem imenu podal tam navedeni pooblaščenec, ni zanikala, da bi vlogo v njenem imenu podal pooblaščenec oz. da ima v postopku pooblaščenca niti ni opozorila na kakšno nepravilnost v zvezi s tem pooblaščencem, zato njen procesni ugovor o neobstoju pooblastilnega razmerja, prvič podan v tem upravnem sporu, sodišče zavrača kot nedovoljen in prepozen, saj je tožnica že v upravnem postopku (ki ni bil enostopenjski) imela možnost uveljavljati to kršitev določb postopka pred tem upravnim organom.