CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VS00021910
ZASP člen 81, 156, 156/3, 168. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2.
predlog za dopustitev revizije - kolektivno upravljanje avtorske in sorodnih pravic - kabelska retransmisija avdiovizualnih del - retransmisija glasbenih del v TV programih - razmerje med glasbenimi in avdiovizualnimi deli - višina nadomestila za javno uporabo glasbenih del - sodna pristojnost - svet za avtorsko pravo - stvarna pristojnost - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
pripor - podaljšanje pripora ob vložitvi obtožnice - kršitev kazenskega zakona - zakonski znaki - izsiljevanje
Prisiljenje k opustitvi določenega ravnanja v škodo tujega premoženja se v obravnavani zadevi kaže v tem, da si zaposlene zaradi izrečenih groženj in uporabe sile obdolžencu niso upale preprečiti odvzema zdravil, ki so uslužbenkam v lekarni zaupana v zvezi z opravljanjem njihove službe.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VS00021164
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2.
predlog za dopustitev revizije - kolektivno upravljanje avtorske in sorodnih pravic - kolektivna organizacija - kabelska retransmisija avdiovizualnih del - glasbena dela - razmerje med glasbenimi in avdiovizualnimi deli - tarifa za kabelsko retransmisijo avtorskih del - višina nadomestila za javno uporabo glasbenih del - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - PLAČILNI PROMET
VS00021163
ZPlaP člen 24, 24/3. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
dopuščena revizija - odškodninska odgovornost bank - odškodninska odgovornost izvajalca plačilnega prometa nalogodajalca - nepravilna izvršitev naloga - spletno bančništvo - uporaba storitve spletnega bančništva - varnostni ukrepi - dodatno varnostno geslo - profesionalna skrbnost - uporabnik - ravnanje s potrebno skrbnostjo
Revizija se dopusti glede vprašanj:
- ali sta sodišči nižjih stopenj pravilno uporabili tretji odstavek 24. člena Zakona o plačilnem prometu,
- ali je pravilna materialnopravna presoja nižjih sodišč, da je ravnanje tožnika, ki ni uporabil priporočenega dodatnega varnostnega gesla, razlog za popolno razbremenitev odgovornosti toženke.
izredno pravno sredstvo - predlog za dopustitev revizije - zastopanje po odvetniku - novo pooblastilo za vložitev predloga za dopustitev revizije - predrugačen datum na pooblastilu - nedovoljen predlog - zavrženje predloga za dopustitev revizije
V obravnavanem primeru je sodba sodišča druge stopnje postala pravnomočna z dnem 2. 11. 2018. Vloženemu predlogu za dopustitev revizije z dne 29. 11. 2018 je tožničina odvetnica priložila pooblastilo z datumom 29. 11. 2018 (A1). Vendar pa Vrhovno sodišče po pregledu pooblastila ugotavlja, da je bil na pooblastilu prvotno zapisan datum iz marca 2016, ki je bil z uporabo belila predrugačen v datum 29. 11. 2018. To pomeni, da predloženo pooblastilo ni novo (drugi odstavek 95. člena ZPP), zato predlog za dopustitev revizije ni dovoljen in ga je Vrhovno sodišče na podlagi procesnega pooblastila iz 377. člena ZPP zavrglo.
KOMUNALNA DEJAVNOST - ODŠKODNINSKO PRAVO - UPRAVNI POSTOPEK
VS00020951
ZPNačrt člen 79, 79/6, 79/9. URS člen 26. OZ člen 131.
upravni postopek - odmera komunalnega prispevka - odprava upravne odločbe - posledice odprave odločbe - izdaja gradbenega dovoljenja - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - pravica do povrnitve škode - podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zveza
Komunalni prispevek odmeri pristojni organ občinske uprave z odločbo, na zahtevo zavezanca ali ko od upravne enote v zavezančevem imenu prejme obvestilo o popolnosti vloge za pridobitev gradbenega dovoljenja. Rok za izdajo odločbe je 15 dni. Če o odmeri komunalnega prispevka v tem roku ni odločeno, plačilo komunalnega prispevka ni pogoj za izdajo gradbenega dovoljenja. To pomeni, da upravna enota, ki vodi postopek za izdajo gradbenega dovoljenja, le-tega izda (če so za to izpolnjeni ostali pogoji), tudi če komunalni prispevek ni plačan.
Upravni postopek loči odpravo in razveljavitev odločbe. Razlika je v tem, da razveljavitev odločbe velja le za naprej ("ex nunc"), medtem ko ima odprava odločbe učinek tudi za nazaj ("ex tunc"). To pomeni, da se v primeru odprave določene odločbe, odpravijo tudi posledice, ki so na njeni podlagi nastale.
Ena od posledic v konkretnem primeru izdane odločbe o odmeri komunalnega prispevka je bila pravočasnost takšne odločitve v smislu šestega odstavka 79. člena ZPNačrt. Z odpravo odločbe in njenih posledic je tako nastal položaj, ko pogoj iz šestega odstavka 79. člena ZPNačrt ni bil (več) izpolnjen. To pomeni, da o plačilu komunalnega prispevka ni bilo odločeno v zakonsko določenem roku, zato njegovo plačilo ni več predstavljalo pogoja (in s tem ovire) za izdajo gradbenega dovoljenja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - POGODBENO PRAVO - USTAVNO PRAVO - ZDRAVSTVENA DEJAVNOST - ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE
VS00021084
ZZdrS člen 25, 25/2, 25/4, 25/5, 25/6. URS člen 155. ZZdrS-D člen 6.
zdravniška služba - specializacija zdravnikov - odobritev zdravniške specializacije - odklonitev zaposlitve v regiji, za katero je bila zdravniku odobrena specializacija - povrnitev stroškov specializacije - sprememba zakona - ustavna presoja - test sorazmernosti - prepoved retroaktivnosti - obvezno zdravstveno zavarovanje - dopuščena revizija
Vrhovno sodišče je v predhodni zadevi presodilo, da je trenutek odobritve specializacije tudi trenutek pridobitve pravice do plačila stroškov specializacije iz obveznega zdravstvenega zavarovanja (oziroma trenutek pridobitve pravice do "brezplačne" specializacije). Zato bi pomenila uporaba kasnejše zakonske novele o dolžnosti povrnitve teh stroškov poseg v toženkine že pridobljene pravice in bi šlo za prepovedano pravo retroaktivnost.
Ker bi drugačna razlaga ustavnopravno nevzdržno posegala v življenjski položaj toženke, ki je svojo pomembno življenjsko odločitev o načinu specializacije sprejela pred sprejemom novelirane ureditve, Vrhovno sodišče tudi v tej zadevi vztraja pri zgornji razlagi.
sojenje brez nepotrebnega odlašanja (v razumnem roku) - zavrženje tožbe - pritožba zoper sklep o razveljavitvi sklepa sodišča prve stopnje - dovoljenost pritožbe - zavrženje pritožbe
Obravnavana zadeva oziroma obravnavan procesni položaj se ne prilega prvemu odstavku 357. a člena ZPP. Sodišče druge stopnje kot pritožbeno sodišče namreč s sklepom ni razveljavilo sodbe sodišča prve stopnje, marveč je razveljavilo sklep sodišča prve stopnje.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VS00023795
URS člen 29, 29/3.. ZKP člen 355, 355/2, 371, 371/1-11.. KZ-1 člen 197, 197/1, 2.. ZPND člen 3, 3/4.
kršitev kazenskega zakona - šikaniranje na delovnem mestu - zakonski znaki kaznivega dejanja - konkretni opis - psihično nasilje - nasprotje med izrekom in razlogi - nasprotje med razlogi - razlogi o odločilnih dejstvih - pravica do obrambe - zavrnitev dokaznega predloga
V pravnomočni sodbi je ugotovljeno, da je obsojenka oškodovanko šikanirala tako, da je nad njo izvajala psihično nasilje. Med izrazi, katerih pomen je določen v 99. členu KZ-1, psihično nasilje ni navedeno. Psihično nasilje je opredeljeno v četrtem odstavku 3. člena Zakona o preprečevanju nasilja v družini (ZPND), ki določa, da gre za ravnanja, s katerimi povzročitelj nasilja pri žrtvi povzroči strah, ponižanje, občutek manjvrednosti, ogroženosti in druge duševne stiske. Navedeni zakon sicer obravnava nasilje v družini, ne pa na delovnem mestu, vendar pa je pomen pojma psihično nasilje v obeh primerih enak ali vsaj bistveno podoben, zaradi česar je mogoče navedeno definicijo uporabiti tudi pri razlagi kaznivega dejanja po 97. členu KZ-1. Katera ravnanja predstavljajo psihično nasilje, je treba presojati glede na okoliščine vsakega posameznega primera. To pogosto vključuje verbalno nasilje (kričanje, vpitje, poniževanje, zmerjanje, sarkazem, posmehovanje), s katerim se posega v osebnost in dostojanstvo posameznika. Ravnanje je treba zlasti strogo presojati, kadar je kršitelj nadrejeni, prizadeti pa podrejeni. Dejanja nadrejenega imajo večji učinek, saj nastopa s pozicije moči in obvladuje zaposlitev prizadetega, temu pa je zaradi podrejenega položaja onemogočena enakovredna in učinkovita obramba. Pomembno je tudi dejstvo, da vodilni delavec, zlasti najvišji v hierarhiji, predstavlja delodajalca tako navzven kot navznoter in s svojimi dejanji postavlja standarde obnašanja in ravnanja za vse ostale. Kot psihično nasilje je treba razumeti širok nabor dejanj, besed, telesne drže, obrazne mimike in podobnega vedenja, iz katerih veje nespoštovanje in prezir do sočloveka. Med taka dejanja spadajo vse oblike neželenega verbalnega, neverbalnega in fizičnega ravnanja in vedenja, z namenom pri zaposlenem povzročiti ponižanje in prestrašenost.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - USTAVNO PRAVO - ZDRAVSTVENA DEJAVNOST - ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE
VS00021165
ZZdrS člen 25, 25/5, 25/4, 25/6. URS člen 49, 155. ZZdrS-F člen 26, 26/3.
dopuščena revizija - zdravniška služba - specializacija zdravnikov - odobritev zdravniške specializacije - povrnitev stroškov specializacije - odklonitev zaposlitve v regiji, za katero je bila zdravniku odobrena specializacija - zaposlitev v sistemu javnega zdravstva - obvezno zdravstveno zavarovanje - pravica do proste izbire zaposlitve - pravica do zdravstvenega varstva - ustavna presoja - test sorazmernosti - test legitimnosti - prepoved retroaktivnosti
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je razlaga ZZdrS, ki sta jo zavzeli nižji sodišči, skladna z Ustavo in samim namenom zakona, čeprav je toženec ostal zaposlen v sistemu javnega zdravstva in z njegovim prehodom javna sredstva in pacienti niso bili oškodovani.
Pogodba med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško o pravni pomoči v civilnih in kazenskih zadevah (1994) člen 23. ZPP člen 13, 13/2, 319, 319/1.
priznanje tuje sodne odločbe - dvostranska pogodba med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško - hrvaška sodna odločba - predhodno vprašanje - rešitev predhodnega vprašanja - učinki pravnomočnosti - rei vindicatio - obstoj lastninske pravice na nepremičnini - izročitev stvari v posest - uporabnina - pravni interes za priznanje tuje sodne odločbe - zavrnitev priznanja
Ker je bilo vprašanje lastništva pred hrvaškim sodiščem rešeno le kot predhodno vprašanje, saj odločitev o lastninski pravici ni vsebovana v izreku odločbe, se nanjo učinek pravnomočnosti ne nanaša. Tako ima tamkajšnja presoja, da je predlagatelj lastnik nepremičnine, učinek le za konkretni hrvaški spor. Ker s hrvaško sodbo predhodno vprašanje lastništva nepremičnine ni bilo pravnomočno rešeno, predlagatelj ni izkazal potrebe po priznanju njenih pravnih učinkov v Republiki Sloveniji.
izredno pravno sredstvo - predlog za dopustitev revizije - zastopanje po odvetniku - novo pooblastilo za vložitev predloga za dopustitev revizije - predrugačen datum na pooblastilu - nedovoljen predlog - zavrženje predloga za dopustitev revizije
V obravnavanem primeru je odločba sodišča druge stopnje postala pravnomočna z dnem 12. 11. 2018. Vloženemu predlogu za dopustitev revizije z dne 8. 12. 2018 je tožnikova odvetnica priložila pooblastilo z datumom 22. 11. 2018 (A1). Vrhovno sodišče po pregledu pooblastila ugotavlja, da je bil na pooblastilu prvotno zapisan datum z uporabo belila predrugačen v datum 22. 11. 2018. To pomeni, da predloženo pooblastilo ni novo. Navedenega ne more spremeniti niti zapis, ki očitno ni od tožnikove zakonite zastopnice, pač pa od njene pooblaščenke, da gre za pooblastilo za vložitev predloga za dopustitev revizije (posebno pooblastilo), saj je tudi ta očitno "prirejen" (naknadno zapisan) za potrebe postopka z izrednim pravnim sredstvom. Ker predloženo pooblastilo torej ni novo (drugi odstavek 95. člena ZPP), predlog za dopustitev revizije ni dovoljen in ga je Vrhovno sodišče na podlagi procesnega pooblastila iz 377. člena ZPP zavrglo.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - videz nepristranskosti - uslužbenec pristojnega sodišča kot stranka v postopku
Dejstvo, da je ena od strank pravdnega postopka zaposlena pri pristojnem (majhnem) sodišču in ima kot del sodnega osebja pogoste stike s sodniki, bi utegnilo povzročiti dvom o korektnosti postopka in nepristranskosti odločanja, tako v očeh javnosti kot v očeh pravdnih strank.
pripor - odreditev pripora - sklep o odreditvi pripora - opis kaznivega dejanja - utemeljen sum - obrazloženost sklepa - razveljavitev sklepa o priporu
Po presoji Vrhovnega sodišča sklep o odreditvi pripora ne vsebuje zadostne obrazložitve obstoja utemeljenega suma. Navajanje dokazov brez dejstev, ki naj bi iz teh dokazov izhajala, za obrazložitev utemeljenega suma ne zadošča. Sklep sodišča prve stopnje tako ne obsega razlogov o tem, katera dejstva utemeljujejo sklep sodišča o obstoju utemeljenega suma in kateri dokazi ta dejstva potrjujejo, zato se ga ne da preizkusiti in je podana absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - KMETIJSKA ZEMLJIŠČA - LASTNINJENJE - STVARNO PRAVO
VS00021178
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. ZSKZ člen 14, 14/1. ZVGLD člen 55, 57. ZTLR člen 1, 11. ZSlaR člen 37, 37/1.
predlog za dopustitev revizije - lastninjenje - družbena lastnina - kmetijska zemljišča - pravica uporabe - društva - lovska družina - ribiška družina - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - odplačna pridobitev lastninske pravice - ustavnost določb ZSKZ - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Pogoji iz prvega odstavka 367.a člena ZPP niso izpolnjeni.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VS00021162
OZ člen 1018, 1024, 1024/1, 1028, 1028/1, 1031, 1031/1. SZ-1 člen 24, 24/4, 24/5. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. ZFPPIPP člen 252, 408, 408/1.
dopuščena revizija - subsidiarna odgovornost lastnika stanovanja za plačilo obratovalnih stroškov - regresna terjatev - poroštvo - odgovornost poroka - osebni stečaj dolžnika - odpust obveznosti dolžnika - terjatve, za katere učinkuje odpust obveznosti - izguba pravice do povračila
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali ima porok pravico zahtevati od glavnega dolžnika povrnitev obveznosti, ki jo je namesto njega poravnal upniku po določbi četrtega in petega odstavka 24. člena SZ-1, če je bila obveznost dolžnika v okviru postopka osebnega stečaja predmet odpusta obveznosti.
krajevna pristojnost - prenos krajevne pristojnosti - lažja izvedba postopka - navezne okoliščine - procesna ekonomija - največja otrokova korist
Če ima mladoletna oseba v postopku vlogo oškodovanca, sta kraj njenega stalnega prebivališča in okolje, v katerem živi, dejanski okoliščini, ki v znatni meri zmanjšujeta pomen primarnih naveznih okoliščin za določitev krajevne pristojnosti.
dovoljena revizija po vrednostnem kriteriju - davek od dohodka pravnih oseb - davek na dodano vrednost (DDV) - ponavljanje tožbenih navedb - revizija kot samostojno pravno sredstvo - meje preizkusa v revizijskem postopku - pravilna uporaba materialnega prava - pomanjkljiva trditvena podlaga - nesubstanciran dokazni predlog
Revizija je samostojno pravno sredstvo, ki mora imeti konkretizirane revizijske razloge, saj je celoten revizijski preizkus zakonitosti sodbe, vključno s preizkusom pravilne uporabe materialnega prava po uradni dolžnosti, mogoč le v mejah postavljenih revizijskih trditev. Za revizijsko presojo je torej zgolj vsebinsko ponavljanje tožbenih navedb neupoštevno, saj predmet izpodbijanja z revizijo ni odločba, ki jo je izdal davčni organ in zato za vsebinsko utemeljenost revizije ne zadostuje ponovitev tožbenih navedb.
Revizijsko sodišče mora na pravilno uporabo materialnega prava paziti po uradni dolžnosti. Vendar ima tudi ta preizkus svoje meje, saj je kritika pravne presoje možna le ob ustrezni revizijski trditveni podlagi, ta pa je v obravnavani reviziji skoraj povsem izostala.