ZP-1 člen 27, 156, 156-4.. ZPrCP člen 27, 27/9, 101, 101/10.
kršitev materialnih določb zakona - stek prekrškov - realni stek
Razlaga, da sta prekrška po devetem odstavku 27. člena ZPrCP in desetem odstavku 101. člena ZPrCP v obravnavanem primeru v razmerju navideznega idealnega steka, ni pravilna.
insolventnost družbe - odškodninska odgovornost članov poslovodstva - odškodninska odgovornost članov poslovodstva do upnikov - omejitev odškodninske odgovornosti - izključitev odškodninske odgovornosti - višina škode - dopuščena revizija
Določba prvega odstavka 44. člena ZFPPIPP določa znesek zgornje meje odgovornosti za škodo, za katero upnikom odgovarja posamezen član poslovodstva. Če je ugotovljena škoda nižja, član poslovodstva odgovarja "samo" do višine ugotovljene škode. Če pa škoda upnikom sploh ne nastane, član poslovodstva ni odškodninsko odgovoren.
Tožnica je na podlagi pogodbe z B., d. d., s katero se je slednji zavezal tožnici zagotoviti neodplačno služnost na kabelskem omrežju v zameno za izgradnjo tega omrežja, zaradi realizacije pridobila služnostno pravico v smislu 19. člena ZEKom-1 že pred stečajem toženca, čeprav služnostna pravica ni bila vpisana v zemljiško knjigo; tožnica je svoje obveznosti po pogodbi v pretežni meri in ne le v neznatnem delu izpolnila. Prav tako je tožnica služnost pridobila na podlagi pogodbe z Občino C., saj je kabelsko omrežje na spornih nepremičninah v pretežni meri zgradila, v skladu z dogovorom z Občino C., ki gradnji očitno ni nasprotovala oziroma ji je bila celo v interesu.
ZUKN člen 18, 20, 20/2. ZUS-1 člen 2, 3. URS člen 22, 94. PoDZ-1 člen 112.
dovoljena revizija - pomembno pravno vprašanje - razrešitev s položaja člana uprave - krivdni razlogi - Agencija za upravljanje kapitalskih naložb (AUKN) - tožba zoper sklep Državnega zbora RS - upravni akt - sodno varstvo v upravnem sporu - standard obrazložitve sklepa - podzakonski predpis - ustavnoskladna razlaga - odločba Ustavnega sodišča
Sklep o razrešitvi člana uprave Agencije za upravljanje kapitalskih naložb s strani Državnega zbora je upravni akt v smislu 2. člena Zakona o upravnem sporu in se posledično zagotavlja učinkovito sodno varstvo pravic in pravnih interesov tožnika v upravnem sporu.
Državni zbor je dolžan Poslovnik Državnega zbora uporabiti ustavnoskladno.
Vrhovno sodišče ne vidi razloga, zaradi katerega bi bilo v obravnavanem primeru izdaje upravnega akta, torej odločitve, s katero je poseženo v pravno varovani položaj posameznika, utemeljeno omejevanje pravice do obrazložitve skladno s standardi, ki jih zahteva 22. člen Ustave. Ta pravica ne izhaja le iz določb Zakona o splošnem upravnem postopku v primeru izdaje upravne odločbe, temveč velja tudi za primer izdaje upravnega akta s strani vsakega državnega organa v zakonitem postopku, torej tudi Državnega zbora skladno s Poslovnikom Državnega zbora.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VS00021175
ZOZP člen 7, 7/3, 7/3-7. ZPP člen 7, 339, 339/2, 339/2-8.
dopuščena revizija - zavarovalna pogodba - regres zavarovalnice - prometna nesreča - pobeg s kraja nesreče - uporaba motornega vozila - dolžnost nadzora - dolžna skrbnost - trditvena podlaga - prekoračitev trditvene podlage
Revizija se dopusti glede vprašanja ali je višje sodišče z ugotovitvami o kršitvi zavarovalne pogodbe zaradi neskrbnega ravnanja toženca, ki naj bi ključe avtomobila pustil v odklenjeni pisarni (da so bili dostopni tako njegovim otrokom kot delavcem), prekoračilo trditveno podlago pravdnih strank.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - dvom v nepristranskost sodnikov pristojnega sodišča - nezadovoljstvo z delom sodišča
Institut delegacije pristojnosti celotnega sodišča na drugo stvarno pristojno sodišče pride v poštev le v primerih okoliščin, zaradi katerih bi bili vsi sodniki pristojnega sodišča nezmožni objektivno nepristranskega odločanja. Ni mogoče a priori trditi, da so vsi sodniki Okrajnega sodišča v Domžalah takega odločanja nezmožni že zato, ker je tožnik poznan nekdanji lokalni politik.
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali iz okoliščin primera izhaja, da najemno razmerje, v katerem se plačuje najemnina, ki po višini ustreza neprofitni najemnini, ni bilo sklenjeno iz razlogov socialne narave, pač pa kot del dvostranskega obveznega odplačnega dogovora med najemodajalcem in najemnikom, tako da najemnina v višini neprofitne najemnine ni predstavljala oblike družbene pomoči oziroma socialne ugodnosti, pač pa je bila dogovorjena izključno kot odmena za najemnikov finančni in stvarni vložek v korist najemodajalca, pri čemer se je ta dogovor (z najemnikovim bivanjem v najetem stanovanju in plačevanjem najemnine v višini neprofitne) uresničeval že več let pred sklenitvijo neprofitne najemne pogodbe in se po njeni sklenitvi tudi ni v ničemer spremenil, in ali je v tem primeru táko razmerje vseeno mogoče subsumirati pod pojem neprofitnega najemnega razmerja ter zanj uporabiti odpovedni razlog iz petega odstavka 103. člena Stanovanjskega zakona (SZ-1).
kršitev kazenskega zakona - overitev lažne vsebine - zakonski znaki kaznivega dejanja - spravljanje v zmoto - izvršba na podlagi verodostojne listine - javna listina - verodostojna listina - zloraba izvršbe
Obsojenka je s tem, ko je v aplikaciji e-izvršba označila verodostojno listino, s čimer je potrdila, da ima terjatev iz predloga svoj temelj v verodostojni listini, spravila v zmoto sodišče, da je izdalo sklep o izvršbi.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - nezadovoljstvo stranke z delom sodnika - zavrnitev predloga
Odpravi dvoma v pravilnost procesnega postopanja posamičnih sodnikov so praviloma namenjena redna in izredna pravna sredstva zoper sodniške odločitve, odpravi dvoma v sposobnost nepristranskega odločanja posamičnega sodnika pa predlog za izločitev takega sodnika. Ni pa temu namenjen institut delegacije pristojnosti celotnega sodišča na drugo stvarno pristojno sodišče, saj ta pride v poštev le v primerih okoliščin, zaradi katerih bi bili vsi sodniki pristojnega sodišča nezmožni objektivno nepristranskega odločanja.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - uslužbenec pristojnega sodišča kot stranka v postopku
Tehten razlog za delegacijo pristojnosti je lahko tudi zahteva po objektivni nepristranskosti sodišča, pri kateri gre za vprašanje, ali se po kriteriju razumnega opazovalca v javnosti ustvarja videz, da naj bi vsi sodniki danega sodišča zaradi določene okoliščine ne mogli prosto odločati po svoji vesti.
Okoliščina, da je tožena stranka zaposlena na sodišču, pred katerim je v teku konkretni postopek, je po ustaljeni sodni praksi Vrhovnega sodišča takšna okoliščina.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VS00022919
ZPP člen 67. URS člen 23, 23/2. ZIZ člen 15.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - pravica do nepristranskega sojenja - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti - naravni sodnik
Namen 67. člena ZPP ni omogočiti stranki doseči prenos svoje zadeve v odločanje drugemu sodišču zgolj zato, ker stvarno in krajevno pristojno sodišče, pred katerim že teče postopek in ki postopa povsem zakonito, ni odločilo skladno z njenimi pričakovanji. To bi namreč nasprotovalo ne le določbi 67. člena ZPP, pač pa tudi določbi drugega odstavka 23. člena Ustave RS, po kateri lahko vsakemu, ki zahteva sodno varstvo, sodi samo sodnik, izbran po vnaprej z zakonom in sodnim redom določenih pravilih - tako imenovan naravni sodnik. Prav tako nič od očitanega ne more biti podvrženo preizkusu pravilnosti v postopku za delegacijo pristojnosti.
dopuščena revizija - izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - pogodba o preužitku - pogoji za izpodbijanje - obstoj terjatve
Revizija se dopusti glede vprašanja ali je višje sodišče (ne)pravilno presodilo, da pravni posel za tožnico nima pravnega učinka le do višine terjatve 33.388,58 EUR.
Z izpodbijanim sklepom je bil v isti kazenski zadevi pripor odrejen na novo, to pa pomeni, da so se na novo ugotavljali tudi vsi zakonski pogoji za njegovo odreditev. Ob ponovni odreditvi pripora v posamezni zadevi mora sodišče upoštevati tudi posebno določbo, da lahko po vložitvi obtožnice pripor traja največ dve leti (peti odstavek 207. člena ZKP).
ZKP člen 420, 420/5, 423, 423/2, 445.č, 445.a, 445.c.
pravica do pravnega sredstva - pravica do ugovora - vročanje sodbe - pravnomočnost sodbe - klavzula pravnomočnosti - postopek za izdajo kaznovalnega naloga - sodba o kaznovalnem nalogu - izčrpanje pravnih sredstev - zavrženje zahteve za varstvo zakonitosti
Pravica do ugovora oziroma pravnega sredstva je lahko učinkovita samo v primeru, da je z njo upravičenec do pravnega sredstva pravilno in v celoti seznanjen. Obdolžencu mora biti sodba o kaznovalnem nalogu vročena tako, da je popolnoma jasno razvidno, da lahko pravico do pravnega sredstva uveljavi, česar pa sodba, ki je bila opremljena s klavzulo o pravnomočnosti in iz katere je izhajalo, da je sodba postala pravnomočna že 22. 3. 2018 ob vročitvi obdolžencu dne 29. 8. 2018, ni izpolnjevala. Ker obdolžencu sodba ni bila pravilno vročena, rok za vložitev ugovora zoper sodbo o kaznovalnem nalogu še ni začel teči.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti sodišča - uslužbenec pristojnega sodišča kot stranka v postopku - sodniški pomočnik - manjše sodišče
Okoliščina, da je tožena stranka kot sodniška pomočnica zaposlena na manjšem okrajnem sodišču, pred katerim je v teku konkretna pravdna zadeva, pomeni tehten razlog za prenos krajevne pristojnosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VS00022988
ZPP člen 7, 201, 201/2, 201/4, 212, 309a. OZ člen 15, 51, 51/1, 54, 54/3, 55, 55/1, 55/2, 1050, 1050/1, 1054, 1054/1. ZJF člen 50.
revizija stranskega intervenienta - sklenitev pogodbe - pogodba o poravnavi - izvensodna poravnava - soglasje volj - obličnost pogodbe - forma ad valorem - ustna pogodba - veljavnost pogodbe - javne finance - proračunski uporabnik - trditvena podlaga - prekoračitev trditvene podlage - pobotni ugovor - izpodbijanje dejanskega stanja
Nižji sodišči trditvene podlage nista prekoračili in tožničinih trditev nista interpretirali ekstenzivno. V konkretnem primeru je tožnica v dokaznem postopku uspela dokazati trditev, da sta pravdni stranki že na sestanku konec avgusta 2013 dosegli soglasje o ureditvi zadeve z izvensodno poravnavo. Dejstvo, da je tožnica kasneje akceptirala pisni osnutek poravnave ne negira teze o predhodni sklenitvi ustnega dogovora. Iz ugotovljenega dejanskega stanja izhaja, da je bilo med pravdnima strankama podano ustno soglasje glede vseh bistvenih sestavin pogodbe o poravnavi in da pravdni stranki pisne oblike pogodbe o poravnavi nista dogovorili kot pogoj za njeno veljavnost.
dovoljenost predloga za dopustitev revizije - laičen predlog - postulacijska sposobnost - opravljen pravniški državni izpit - obvezno zastopanje po odvetniku - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Po tretjem in četrtem odstavku 86. člena ZPP lahko v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi opravlja procesna dejanja stranka samo po pooblaščencu, ki je odvetnik, sama pa le, če izkaže, da ima ona ali njen zakoniti zastopnik opravljen pravniški državni izpit. Tožnica sama vlaga predlog za dopustitev revizije, pri tem pa ne izkaže, da ima opravljen pravniški državni izpit. Predlog tožnice zato ni dovoljena in ga je Vrhovno sodišče zavrglo (367.č člen ZPP).