določitev pristojnosti po višjem sodišču - predlog za delegacijo pristojnosti - ponoven predlog za delegacijo pristojnosti - res iudicata - zavrženje predloga
S četrtim predlogom za delegacijo pristojnosti tožnica navaja enake razloge in okoliščine, kot že v predhodnih predlogih, to je glede nepravilnosti pri delu sodeče sodnice in sodne uprave, prirejanja sodnega vpisnika in uradnih zaznamkov v razveznem postopku ter o lažnivih sodnih izvedencih. Kot je Vrhovno sodišče že v predhodnih sklepih pojasnilo, tožnica z navajanjem identičnih razlogov in okoliščin ne more doseči ponovnega vsebinskega odločanja o delegaciji pristojnosti. Edina nova okoliščina, ki jo navaja tožnica in po njenem mnenju kaže na pristranskost celotnega Okrožnega sodišča v Ljubljani, je, da je sodišče B. B. neutemeljeno dovolilo vpogled v predmetni spis. Vendar je tudi ta nova navedba primer bistveno istovrstnega razloga, o kakršnih je Vrhovno sodišče že v prejšnjih postopkih pojasnilo, da ne ustrezajo razlogu za delegacijo pristojnosti po 67. členu ZPP, zato Vrhovno sodišče o njem ne bo vsebinsko odločalo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDIJSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VS00032953
URS člen 39, 40, 74. ZMed člen 26, 26/4, 27, 27/1, 31, 31/1, 39, 44. ZPP člen 2, 378.
dovoljenost revizije - pravica do popravka - kolizija ustavnih pravic - pravica do svobode izražanja - svobodna gospodarska pobuda - objava popravka - zavrnitev zahteve za objavo popravka - razlogi za zavrnitev objave popravka - vsebina zahteve za objavo - objava popravka brez sprememb in dopolnitev - načelo dispozitivnosti - vezanost na tožbeni zahtevek
Sodišči nižjih stopnje sta s sprejeto odločitvijo sledili ustaljeni sodni praksi in našli pravo ravnovesje med ustavnimi pravicami, ki so v koliziji.
Vrhovno sodišče nima pomislekov v ustavno skladnost določbe prvega odstavka 27. člena ZMed in njene razlage, kot se je razvila v sodni praksi. Razlaga, za katero se zavzema revident (glede možnosti izpuščanja posameznih stavkov iz besedila popravka s strani sodišča) trči tudi ob načelo dispozitivnosti v pravdnem postopku.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - zakonec sodnika pristojnega višjega sodišča kot stranka v postopku
Med tehtne razloge za delegacijo sodi tudi zahteva po objektivni nepristranskosti sodišča, ki se kaže v izključitvi slehernega dvoma, ki bi lahko omajal zaupanje strank v odločanje sodišča. Zakonska zveza med sodnico sodišča, ki je pristojno za odločanje v pritožbenem postopku, in toženo stranko v tem postopku, lahko nedvomno povzroči - zlasti pri nasprotni stranki - vtis pristranskosti sodišča.
OZ člen 86, 90, 90/2. ZPP člen 181. ZJN-2 člen 1, 5, 6, 7, 8, 9, 24, 100. ZJZP člen 1, 2, 23, 24, 26, 27. ZPVPJN člen 42, 44.
stavbna pravica - ustanovitev stavbne pravice - najemna pogodba - javnonaročniško razmerje - ZJN-2 - kršitev pravil javnega naročanja - pogodbeno javno zasebno partnerstvo - tožba za ugotovitev ničnosti pogodbe - aktivna procesna legitimacija - prepoved manjšega pomena - konvalidacija pogodbe - načelo afirmacije pogodb - teleološka razlaga - ravnanje v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja - nemo potest venire contra factum proprium - kumulacija tožbenih zahtevkov - odločanje v mejah tožbenega zahtevka - podredni tožbeni zahtevki - načelo dispozitivnosti
Ničnostno sankcijo, določeno v 110. členu ZJN-2, za neizvedbo predpisanega postopka javnega naročanja, je treba presojati tudi v zvezi z določbami OZ, ki na splošno urejajo ničnost pogodb, torej v duhu načela afirmacije pogodb in s teleološko razlago.
V konkretnem primeru tožnica (občina) kot naročnica uveljavlja ničnost pogodb iz razloga, za katerega je sama odgovorna. Tožnica kot naročnica je bila po ZJN-2 dolžna izvesti javno naročanje gradnje, vendar ga ni izvedla. Projekt je bil realiziran in izvajan. Toženka je vrtec in dve zobozdravstveni ordinaciji zgradila in občina je toženki plačevala najemnino do vključno decembra 2011. To pomeni, da z eventualno ugotovitvijo ničnosti spornih pogodb namen pravil javnega naročanja, v smislu učinkovitega pravnega varstva ponudnikov, ne bo dosežen. Poleg tega je zakonodajalec sankcijo za neizvedbo predpisanega postopka javnega naročanja omilil (iz ničnosti na izpodbojnost), ker je spoznal, da je časovno neomejeno uveljavljanje neveljavnosti pravega posla vsakemu, zlasti v primerih gradenj, prestroga sankcija.
Upoštevaje navedeno, torej 1.) da je po sedaj veljavni zakonodaji za kršitev pravil o javnem naročanju predpisana samo izpodbojnost; 2.) da namen pravil javnega naročanja, v smislu učinkovitega pravnega varstva ponudnikov, ne bo dosežen; in 3.) da tožnica (občina) kot naročnica uveljavlja ničnost pogodb iz razloga, za katerega je sama odgovorna, Vrhovno sodišče ocenjuje, da gre v konkretnem primeru za prepoved manjšega pomena. Ker je ob tem pravni posel v pretežnem in bistvenem delu realiziran, sta izpolnjena oba pogoja iz drugega odstavka 90. člena OZ. Zato ni mogoče uveljavljati ničnosti. Ob tem Vrhovno sodišče poudarja, da bi bilo favoriziranje ničnosti v primeru, ko se stranka, ki je sama povzročila ničnost, sklicuje na ničnost in iz svojega protipravnega ravnanja išče koristi, tudi v nasprotju s samim namenom ničnosti ter načelom vestnosti in poštenja (nemo potest venire contra factum proprium).
kršitev kazenskega zakona - pogojna obsodba - odločba o preklicu pogojne obsodbe - rok za preklic pogojne obsodbe
Utemeljen je očitek, da sodišče druge stopnje ne bi smelo potrditi odločbe o preklicu pogojne obsodbe, saj mora sodba, s katero je preklicana pogojna obsodba, v roku za preklic iz prvega odstavka 62. člena KZ-1 postati tudi pravnomočna.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - LASTNINJENJE - OBLIGACIJSKO PRAVO - ZADRUGE
VS00021957
ZZad člen 34, 74. OZ člen 86, 86/1. ZLNDL člen 3.
lastninjenje po ZLNDL - družbena lastnina - pravica uporabe - ugotovitev lastninske pravice - pravni interes za ugotovitveni zahtevek - aktivna legitimacija - singularni pravni naslednik - ničnost pogodb - premoženje zadrug - obseg obrazložitve odločbe višjega sodišča
V primeru, da zmotne uporabe materialnega prava ni, se višjemu sodišču do argumentov, ki jih je v zvezi z nasprotnim stališčem v postopku na prvi stopnji (ne pa tudi v pritožbi) podal pritožnik, ni treba opredeljevati (četudi je opredelitev do njih opustilo že prvostopenjsko sodišče).
Zgolj dejstvo, da sta kot podlaga za vpis lastninske pravice tožene stranke v zemljiško knjigo navedena 34. in 74. člen ZZad, za dejansko pridobitev lastninske pravice ne zadošča. Zemljiškoknjižni sklep Dn 511/2006, s katerim je bila ta v zemljiško knjigo vpisana, namreč ne pomeni meritorne odločbe o njeni lastninski pravici. Gre le za sklep, s katerim je bila izvedena z zakonom določena vknjižba, brez vsebinske presoje o tem, ali je nepremičnina, na kateri je bila do tedaj vknjižena družbena lastnina in pravica uporabe tožene stranke, tudi dejansko premoženje tožene stranke v smislu 74. člena ZZad.
Za pretvorbo pravice uporabe v lastninsko pravico je ključno, kdo je pravico uporabe dejansko imel in ne kdo je bil kot njen imetnik vpisan v zemljiško knjigo.
Simulirana prodajna pogodba in dejanska darilna pogodba se v obravnavanem primeru prekrivata glede prenosa lastninske pravice na nepremičninah, plačilo kupnine kot nasprotno izpolnitveno ravnanje pa je bilo simulirano. Brez učinkov (in ne nična) so zato samo tista določila sporne prodajne pogodbe, v katerih se zapisana izjava ne ujema z voljo pogodbenih strank, to pa so le določila o kupnini kot bistveni sestavini prodajne pogodbe.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VS00022473
OZ člen 164, 164/4. ZPP člen 380, 380/2.
povrnitev premoženjske škode - uničenje stvari - restitucija - vzpostavitev prejšnjega stanja - denarna odškodnina - dopuščena revizija
Materialnopravno napačno je stališče sodišča druge stopnje, da že dejstvo, da tožnikove stvari niso uničene, zadošča za oceno, da gre za izjemen primer, ki opravičuje le restitucijo. Restitucija namreč pomeni, da bi bilo treba vskladiščene stvari v naravi vzpostaviti v takšno stanje, v kakršnem so bile ob izpraznitvi stanovanja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS00021912
ZPP člen 367a, 367c, 394, 394-2. ZVEtL člen 26, 26/5, 27, 27/2, 28, 28/1, 28/2.
dopuščena revizija - predlog za obnovo postopka - obnovitveni razlog - nepravdni postopek - funkcionalno zemljišče k stavbi - določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - spremembe vpisov v katastru stavb - udeleženci postopka - obvestilo sodišča o postopku - prijava udeležbe v nepravdnem postopku - opustitev upravnika večstanovanjske stavbe
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali upravnikova opustitev, da etažne lastnike stavbe obvesti o obvestilu sodišča in postopku za ugotovitev pripadajočega zemljišča, pomeni obnovitveni razlog po 2. točki 394. člena Zakona o pravdnem postopku.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - predlog za prenos krajevne pristojnosti - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - nezadovoljstvo stranke z delom sodišča - zavrnitev predloga
Tožnik ne pojasni, na kakšen način naj bi ravnanje posameznih sodnic s celjskega okrožnega sodišča, ki je obravnavalo zadevo na prvi stopnji, vplivalo na videz o nepristranskost sojenja sodnic oziroma sodnikov s celjskega višjega sodišča, ki bo kot krajevno pristojno odločalo o njegovi pritožbi.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti - zakonec sodnika pristojnega sodišča kot stranka v postopku
Ni primerno, da bi v postopku, v katerem je stranka bližnji sorodnik (soprog) sodnice na Okrajnem sodišču v Ljubljani, odločali sodniki izvršilnega oddelka istega sodišča.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA - IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ
VS00024555
ZDen člen 72, 72/2. ZIKS člen 145c. ZPP člen 128, 128/5, 377, 384, 374, 374/2, 384/1. OZ člen 280.
poprava krivic - zaplemba premoženja na podlagi kazenske sodbe - vrnitev zaplenjenega premoženja na podlagi 145. člena ZIKS - nadomestilo zaradi nemožnosti uporabe nepremičnine - dokazovanje z izvedencem - višina nadomestila - tržna najemnina - davčne obveznosti - standard obrazloženosti odločb sodišča druge stopnje - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - dovoljenost revizije zoper sklep o stroških postopka - delno zavrženje revizije
Tožniki so ponudili ustrezno trditveno podlago za zahtevek po 145.c členu ZIKS, katerega pravna narava je enaka pravni naravi zahtevkov po drugem odstavku 72. člena ZDen. Pri ugotavljanju koristi denacionalizacijskih upravičencev z metodo hipotetične najemnine gre za ugotavljanje v preteklosti nastale terjatve, ki se z odločitvijo sodišča odrazi v denarju (nečista denarna terjatev), zato se ugotavlja po razmerah v času sojenja, že ime samo pa pove, da gre ravno zaradi projekcije v preteklost lahko le za domnevno, predvidljivo (hipotetično) korist (ocenjena, predvidljiva najemnina zmanjšana za ocenjene, predvidljive stroške), ki bi jo upravičenec imel od konkretnih prostorov.
Po ustaljeni praksi Vrhovnega sodišča se na račun obveznosti, ki jih imajo upravičenci do nadomestila iz drugega odstavka 72. člena ZDen iz naslova davkov do države, obveznost denacionalizacijskega zavezanca ne more zmanjševati, saj gre za razmerje med upravičenci in državo.
pritožba zoper sklep o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje - dovoljenost pritožbe - razlogi za pritožbo
Vrhovno sodišče je že v več zadevah sprejelo stališče, da je pritožba po 357.a členu ZPP zagotovljena tudi v v primerih, ko sodišče druge stopnje razveljavi dokončno odločitev (sklep) nepravdnega sodišča.
Pritožnik očitno pritožbo po 357.a členu ZPP razume kot pravno sredstvo, na podlagi katerega Vrhovno sodišče vsebinsko odloča o zadevi. Takih pooblastil pa Vrhovno sodišče v okviru pritožbenega preizkusa po 357.a členu ZPP nima.
določitev pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - videz nepristranskosti - zakonec sodnika pristojnega sodišča kot stranka v postopku
Ni primerno, da bi v postopku, v katerem je stranka bližnji sorodnik (soprog) sodnice na Okrajnem sodišču v Ljubljani, odločali sodniki izvršilnega oddelka istega sodišča.
krajevna pristojnost - prenos krajevne pristojnosti - pogoji za prenos pristojnosti - drugi tehtni razlogi - običajni kolegialni odnosi - izjema od pravila
V skladu z ustaljeno sodno prakso kolegialni odnosi, ki so običajni med delavci v pravosodju, ne predstavljajo tehtnega razloga v smislu prvega odstavka 35. člena ZKP.
Zgolj dejstvo, da je obdolženec predsednik Delovnega sodišča v Mariboru in da postopek zoper njega poteka pred Okrajnim sodiščem v Mariboru, po oceni Vrhovnega sodišča ne zadošča za upravičen dvom v nepristranskost kateregakoli sodnika Okrajnega sodišča v Mariboru kot takšnega, ampak predstavlja neargumentiran subjektiven dvom obdolženčevega zagovornika v nepristranskost sojenja.
začasna odredba - privez - ureditvena začasna odredba - težko popravljiva škoda ni izkazana
Gola trditev o izgubi priveza kot škodljivi posledici, tudi če bi pritožnica izkazala nenadomestljivost njenega pravnega položaja v teku sodnega postopka, še ne zadošča za sklep o nujnosti intervencije sodišča z začasno odredbo v skladu z ZUS-1. Kot pravilno poudarja sodišče prve stopnje težka popravljivost določene posledice odločitve organa oblasti, torej tožene stranke (dejstvo, da tudi v primeru uspeha s tožbo ne bo mogoče vzpostaviti položaja, kot je bil v času vložitve vloge in pred odločitvijo o njej) za izdajo začasne odredbe ne zadošča.
Škoda v smislu 32. člena ZUS-1 mora izhajati iz izpodbijanega akta, in torej prizadevati posameznika v njegovem pravno varovanem položaju. Pritožnica bi v obravnavanem primeru morala tako zatrjevati in utemeljiti, da želi preprečiti nastanek določene (oblike, vrste) premoženjske ali nepremoženjske škode, ki izhaja iz posega v njeno pravico ali pravno varovan interes.
PRAVO EVROPSKE UNIJE - PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA
VS00022609
ZMZ-1 člen 20, 20/2, 25, 29. Listina evropske unije o temeljnih pravicah člen 4, 47. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 3. Direktiva 2013/32/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o skupnih postopkih za priznanje ali odvzem mednarodne zaščite člen 46, 46/3. ZUS-1 člen 74.
mednarodna in subsidiarna zaščita - opravljena glavna obravnava - nepriznan status begunca - notranja zaščita - test razumnosti - zdravstveno stanje prosilca - poslabšanje zdravstvenega stanja prosilca za azil zaradi predaje drugi državi
Ocena v zvezi z možnostjo pritožnikov za nastanitev v varnem delu izvorne države (notranja razselitev) temelji le na abstraktni verjetnosti, izhaja pa tudi iz presoje vsebine poročil o (sedanjih) razmerah v prosilčevi izvorni državi ter razvojne tendence (trenda) spoštovanja človekovih pravic.
V okoliščinah, v katerih bi predaja prosilca za azil s posebej hudo duševno ali fizično boleznijo povzročila dejansko in izkazano nevarnost za znatno in nepopravljivo poslabšanje njegovega zdravstvenega stanja, bi ta predaja pomenila nečloveško in ponižujoče ravnanje v smislu 4. člena Listine Evropske unije o temeljnih pravicah (v nadaljevanju Listina), ki vsebinsko ustreza 3. členu EKČP, in bi bila zato nedopustna.
V zvezi z vprašanjem kdaj neko ravnanje preraste v kršitev prepovedi nečloveškega in ponižujočega ravnanja, je tudi v postopku odločanja o pritožbi zoper sodbo, ki jo izda upravno sodišče, potrebna ex nunc presoja v tem pogledu pravno pomembnih dejstev in dokazov. Zato je treba upoštevati tudi nova dejstva in dokaze, ki so se pojavili po koncu glavne glavne obravnave ali po koncu postopka na prvi stopnji (če je postopek tekel brez glavne obravnave), kar pomeni, da v postopkih sodnega varstva po ZMZ-1 v zvezi z navedenim ni mogoče uporabiti prvega odstavka 74. člena ZUS-1 v tem delu.
ZUPUDPP člen 3, 3/1, 3/2. ZUS-1 člen 5, 75, 75/3. ZUreP-2 Zakon o urejanju prostora (2017) člen 58. Uredba o državnem prostorskem načrtu za rekonstrukcijo dela daljnovoda 2 x 110 kV Gorica - Divača (odsek Renče) (2016) člen 2, 12, 23, 26.
akt izdan v obliki predpisa, ki ureja posamična razmerja - Uredba kot posamični akt - akt, ki se lahko izpodbija s tožbo v upravnem sporu - uredba o državnem prostorskem načrtu - bistvena kršitev določb postopka v upravnem postopku - ugoditev pritožbi
Vsak državni prostorski načrt ne vsebuje nujno zgolj splošne in abstraktne pravne norme. Čeprav zakon določa, da gre za splošni akt, lahko ta akt po odločitvi normodajalca (Vlade Republike Slovenije) vsebuje tudi posamezne norme, ki urejajo posamična razmerja tako, da učinkujejo enako kot to velja za upravne akte. Zato je treba v vsakem konkretnem primeru (glede na trditveno podlago v tožbi) opraviti presojo posamezne norme državnega prostorskega načrta in ugotoviti, ali je ta res splošna, tako da se nanaša na nedoločljiv krog oseb, oziroma abstraktna in torej ureja nedoločeno število bodočih primerov, ali pa je konkretna in ureja (le en) življenjski primer, v katerem se uporabi, ter posamična, ker se nanaša na določen ali določljiv krog oseb.
relativna bistvena kršitev določb postopka - sprememba sodbe sodišča prve stopnje s strani pritožbenega sodišča - izrek obsodilne sodbe - pritožbena seja - pritožbena obravnava - drugačna presoja ugotovljenih dejstev - načelo neposrednosti - načelo konktradiktornosti
Sodišče druge stopnje sme dejstva, ki jih je ugotovilo sodišče prve stopnje na sojenju, spremeniti samo, če jih lahko drugače presodi brez izvajanja dokazov. Če je sodišče druge stopnje dejansko stanje in dejstva, pomembna za odločitev, ugotovilo drugače kot sodišče prve stopnje, ne da bi opravilo obravnavo, krši določbo petega odstavka 392. člena ZKP, kadar pa sodbo spremeni, pa tudi določbo prvega odstavka 394. člena ZKP.
V primeru, ko sodišče druge stopnje na seji senata spremeni oprostilno sodbo sodišča prve stopnje v obsodilno in ko sodišče prve stopnje ni ugotavljalo nobenih dejstev, iz katerih bi se lahko sklepalo na obtoženčev subjektivni odnos do kaznivega dejanja, v konkretnem primeru naklep, sodišče teh dejstev ne more ugotavljati samo na seji senata, podobno pa velja tudi za dejstva, ki pomenijo dejstveno podlago za izrek kazenske sankcije.