določitev imetnika stanovanjske pravice po razvezi zakonske zveze - ponovno odločanje
ZSR ni predvideval možnosti ponovnega odločanja med razvezanima zakoncema o vprašanju, kdo izmed njiju bo po razvezi zakonske zveze obdržal oz. pridobil stanovanjsko pravico na njunem dotlej skupnem stanovanju, če je bilo o tem po 2. odst. 17. čl. ZSR že pravnomočno odločeno.
ZZad člen 67.ZDen člen 54, 54/1-3.ZUP člen 1, 17, 17/1.
vrnitev podržavljenega premoženja kreditnih zadrug in zadružnih zavarovalnic - pravna podlaga - pogoji - stvarno pristojen organ - upravna stvar
Za vračanje premoženja, ki je bilo podržavljeno kreditni zadrugi, so pristojni upravni organi in ne sodišče. Pri vračanju premoženja se smiselno uporabljajo določbe zakona o denacionalizaciji.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka - sprememba dejanskega stanja na drugi stopnji
Revizijski očitek, da je sodišče druge stopnje spremenilo prvostopno ugotovitev o vidljivosti glede na svetlobo ob nesreči, je utemeljen. Sprememba nima podlage v 373. čl. ZPP in je torej uveljavljeni revizijski razlog bistvene kršitve določb ZPP podan.
določitev drugega stvarno pristojnega sodišča - delegacija pristojnosti
Dejstvo, da je na prvi stopnji odločal sodnik pritožbenega sodišča, ki je pristojno za odločanje o vloženi pritožbi tožeče stranke, ni tehten razlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča v smislu 68. člena ZPP.
ZDRS člen 40, 40/3.ZUP člen 7, 9, 143, 143/3, 209, 209/2.
pridobitev - državljan druge republike - aktivna oseba JA - prosti preudarek - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Če upravni organ uporabi diskrecijsko pravico in prosilcu zavrne državljanstvo zaradi razlogov iz 8. točke 1. odstavka 10. člena zakona o državljanstvu R Slovenije, pa teh razlogov ni ugotovil v dokaznem postopku, izvedenem po določbah zakona o splošnem upravnem postopku, je odločba nezakonita.
pridobitev državljanstva - dejansko nebivanje v Sloveniji - državljan druge republike
Tožba je zavrnjena, ker tožniki ne izpolnjujejo zakonitega pogoja po 1. odstavku 40. člena ZDS, saj ne živijo v Republiki Sloveniji, ampak v tujini (Italiji).
Tožba je bila zavrnjena, ker so bili izpolnjeni pogoji po ZKZ o zaokroženosti zemljišča v komasacijskem skladu in v zmanjšanju skupne površine zemljišč zaradi zgraditve javnih objektov, ki so potrebni za izvedbo komasacije.
ZDRS člen 40, 40/1, 40/3. ZP člen 10, 10/1-5, 14, 14/1.
pridobitev - oseba kaznovana za prekršek (prostitucija) - nevarnost za javni red - pravna podlaga - pravnomočna odločba o prekršku
Če je "vdajanje prostituciji" materialna podlaga za odločitev tožene stranke po 3. odstavku 40. člena ZDS (nevarnost za javni red države), pa ta podlaga ni izkazana v upravnih spisih, tožena stranka ne more brez te podlage (pravnomočnega kaznovanja za prekršek - 5. točka 1. odstavka 10. člena zakona o prekrških zoper javni red in mir) za tožečo stranko v izpodbijani odločbi trditi, da se vdaja prostituciji in da je zato nevarna za javni red države.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS20159
ZKP člen 427, 365, 365-1. Ustavni zakon (Ur. l. RS št. 33/91) člen 1. KZJ člen 249, 249/2.
zahteva za izreden preizkus pravnomočne sodbe - kršitev kazenskega zakona - prepovedan prehod čez državno mejo
Pravnomočna sodba se povsem pravilno opira na določbe kazenskega zakona SFRJ, med drugim tudi na določbo o kaznivem dejanju prepovedanega prehoda čez državno mejo po 2. odstavku 249. člena tega zakona, seveda ob taki njegovi uporabi, določeni v 1. odstavku 20. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije, da se pri označbi meje kot zakonskega znaka kaznivega dejanja namesto meje SFRJ upošteva meja Republike Slovenije.
Dejstvo, da je po ustavnem zakonu za izvedbo ustave RS s 1.1.1994 potekel rok za uskladitev predpisov z ustavo RS, ne pomeni, da z iztekom tega roka ne postanejo vsi prejšnji predpisi na splošno neveljavni, marveč samo preneha omejitev iz 2. odstavka ustavnega zakona, da glede takih predpisov v določenem roku ni mogoče začeti postopka za oceno ustavnosti.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS20163
ZKP člen 427, 427-1. KZS člen 63, 63/1, 63/2.
zahteva za izreden preizkus pravnomočne sodbe - kršitev kazenskega zakona - ugrabitev
Ugrabljena po 63. členu KZ RS oseba je lahko tudi storilčev otrok, saj ni pomembno, da ima storilec pravice in dolžnosti do otroka, kajti z ugrabitvijo otroka z namenom izsiljevanja, uresniči vse znake tega kaznivega dejanja.
sprejem v državljanstvo - državljan druge republike - pravnomočno obsojena oseba - nevarnost za javni red - prosti preudarek
Če upravni organ, ko ugotovi, da je prosilec za sprejem v državljanstvo RS pravnomočno obsojen zaradi kaznivih dejanj z elementi nasilja in bi zato njegov sprejem v državljanstvo predstavljal nevarnost za javni red, uporabi diskrecijsko pravico in prosilcu zavrne prošnjo za sprejem v državljanstvo RS, je taka odločitev v mejah in v skladu z namenom pooblastila, ki mu ga daje določba 3. odstavka 40. člena zakona o državljanstvu R Slovenije.
splošni interes - skladnost interesa z družbenim oz. izvedbenim aktom - neobrazložena odločba
Ni bilo mogoče ugotoviti iz upravnih spisov, ali je tožena stranka ugotovila splošni interes za rekonstrukcijo križišča. Tožena stranka ni navedla, v katerem delu besedila družbenega plana je navedena rekonstrukcija križišča. Sodišče je zato izpodbijano odločbo odpravilo.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS20147
ZKP člen 365, 365-4, 427, 427-1. KZS člen 52, 52/1, 52/2.
izreden preizkus pravnomočne sodbe - kršitev kazenskega zakona - posebno huda telesna poškodba
V opisu kaznivega dejanja je razvidno, da je obsojenec oškodovanko tako hudo poškodoval, da je bilo zaradi tega v nevarnosti njeno življenje, dejanski potek dogodkov po poškodbi pa je tudi privedel do smrti oškodovanke, zato je pravilna pravna opredelitev obsojenčevega ravnanja po 52. členu KZS.
izreden preizkus pravnomočne sodbe - kršitev obsojenčeve pravice do obrambe na glavni obravnavi
Določbe 29. člena ustave Republike Slovenije, po kateri mora biti vsakomur, ki je obdolžen kaznivega dejanja med drugimi pravicami tudi "zagotovljeno izvajanje dokazov v njegovo korist", nikakor ni mogoče razumeti tako, da bi bila ta pravica kršena v vsakem primeru, če sodišče ne bi brezpogojno sprejelo posameznega dokaznega predloga obrambe. Te pravice pač ni mogoče zagotavljati brez upoštevanja izvedljivosti in uporabnosti dokazov - nasploh ter v posamičnem primeru - za ugotavljanje odločilnih dejstev, razen tega pa s to pravico tudi še ne more biti odvzeto pooblastilo sodišču, da odloča, kateri dokazi naj se izvedejo na glavni obravnavi.