Tožena stranka se ne more uspešno sklicevati na paragraf 1500 ODZ, po katerem uživa varstvo tisti, ki pridobi stvar v zaupanju v zemljiško knjigo, preden je s priposestvovanjem pridobljena pravica vpisana. V konkretnem primeru tožena stranka ni pridobila sporne nepremičnine s pravnim poslom. Po lastnih navedbah so postale nepremičnine družbena lastnina v zapuščinskem postopku po pok. A.Š., ko so se dediči odpovedali dedovanju (čl.8 in 233 tedaj veljavnega Zakona o dedovanju). Pri takem položaju pa tožena stranka napram tožniku ni mogla pridobiti več pravic, kot bi jih imeli zapustnikovi dediči.
določitev drugega stvarno pristojnega sodišča - delegacija pristojnosti
Funkcija vodje kazenskega oddelka, ki jo opravlja zakonita zastopnica tožnikov pri sodišču, ki je pristojno za reševanje pritožbe v tej zadevi, predstavlja tehten razlog za postopanje po navedeni določbi ZPP.
revizija - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - nedenarna terjatev - tožba vložena pred uveljavitvijo ZPP
V konkretnem primeru je za presojo dovoljenosti revizije odločilna novela ZPP iz leta 1982 in prehodne določbe ZPP iz leta 1977. Tožba je bila vložena pred uveljavitvijo ZPP iz leta 1977, ki je revizijo opredelil kot izredno pravno sredstvo.
ZDen člen 24, 29, 29/2, 30, 60.ZUP člen 49, 223, 223/1, 239, 239/1.
vrnitev poslovnih prostorov - najemnik poslovnih prostorov kot stranka v denacionalizacijskem postopku
Najemnik praviloma ni stranka v denacionalizacijskem postopku, ker se z vrnitvijo nacionalizirane nepremičnine samo v last, ne posega v obstoječe najemno razmerje.
ZUN člen 51, 62. ZCES člen 8, 12, 80.ZUP člen 263, 263/2, 264, 264/4.
priglasitev del - pravna podlaga - razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici
Ali za priglašena dela na obstoječi trasi poti med dvema naseljema zadostuje priglasitev po 62. členu ZUN, ni mogoče presojati samo z vidika tega zakona, ne da bi bile upoštevane določbe zakona o cestah, ki posebej ureja, kaj se šteje za obnovo in vzdrževanje cest.
Predpisani bolniški stalež predstavlja oviro za delo in obenem dokaz, da tisti, ki mu je stalež odobren, ni sposoben za delo. Kdor trdi drugače, mora to tudi dokazati. Tožnik med postopkom ni ne trdil ne dokazal, da je toženka sposobna za neko konkretno pridobitno delo. Enako velja za trditev, da toženka prejema višjo pokojnino. Sodišče je imelo na razpolago podatke iz uradne evidence pristojnega organa, tožnik pa nepravilnosti podatkov ni uspel dokazati. Tudi v tem primeru je bilo dokazno breme na njegovi strani.
ZOR drugačnega načina valorizacije dolgovane vsote domačega denarja, kot jo vsebujejo zamudne obresti po novelah ZOR iz leta 1985 (Ur.l. SFRJ 39/85) in 1989 (Ur.l. SFRJ 57/89), ne pozna. Le v tem obsegu je ZOR odstopil od načela denarnega nominalizma (394. čl. ZOR). Denarne obresti so po splošnem pojmovanju pravne teorije civilni plodovi. Slednji so korist, ki jo prinaša okoriščencu denar in ki jo ZOR v 214. čl. opredeljuje kot zamudne obresti. Kakšne drugačne koristi, ki bi jo prinašal denar, ZOR ne pozna. Zato je izključena kumulacija obeh kategorij koristi iz 214. čl. ZOR.
začasen uvoz in izvoz blaga - podaljšanje roka za izvoz
Carinarnica je utemeljeno zavrnila podaljšanje roka za vrnitev blaga v tujino za začasno uvoženo blago, ker uvoznik ni plačal sorazmernega dela carine, skladno z določbo 314. člena CZ.
osebno delovno dovoljenje - pogoji za pridobitev - rok za vložitev zahtevka
Zakon o zaposlovanju tujcev (Ur.l. RS, št. 33/92) v 3. odstavku 23. člena ne določa materialnega prekluzivnega roka, temveč pogoj za pridobitev delovnega dovoljenja oz. ohranitev delovnega razmerja (1. odstavek 26. člena). To pomeni, da je pogoj izpolnjen tudi, če je bila prošnja pravočasno oddana sicer nepristojnemu upravnemu organu.
CZ člen 202, 202/1, 202/2, 249, 249/2, 299, 299/2, 300.ZUP člen 9.
tranzit blaga - posledica opustitve prodaje blaga namembni carinarnici - prosta presoja dokazov
Carinski zakon (Uradni list SFRJ, št. 10/76 - 21/90), ki se v R Sloveniji smiselno uporablja kot republiški predpis, vsebuje številne določbe procesne narave, ki jih morajo stranke v carinskem postopku upoštevati, če se želijo izogniti domnevi, da je bilo carinsko blago dano v prost promet, preden je bil izveden carinski postopek in so bile plačane carina ter druge uvozne davščine (2, odstavek 249. člena), ki je podlaga za uvedbo postopka carinjenja po uradni dolžnosti. Med te določbe sodi tudi obveznost prevoznika, prijaviti blago, ki je poslano prevzemni carinarnici (1. odstavek 202. člena), kar smiselno velja tudi za blago, ki je v tranzitu (300. člen).
O reviziji tožene stranke revizijsko sodišče do dneva prejema umika še ni odločilo. Zato je izdalo samo sklep, s katerim je umik revizije vzelo na znanje.
ZPP (1977) člen 12, 12/1. ZTLR člen 37.SZ člen 58, 147, 147/1, 159, 159/2.
predhodno vprašanje - nezakonita uporaba stanovanja - tožba na izpraznitev stanovanja
V nepravdnem postopku so bile s pravnomočnim sklepom pristojnega sodišča rešena vsa vprašanja, ki opredeljujejo pravna razmerja med tožečo in toženo stranko. Zato sodišče o tem ne more ponovno odločati.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka - sprememba dejanskega stanja na drugi stopnji
Revizijski očitek, da je sodišče druge stopnje spremenilo prvostopno ugotovitev o vidljivosti glede na svetlobo ob nesreči, je utemeljen. Sprememba nima podlage v 373. čl. ZPP in je torej uveljavljeni revizijski razlog bistvene kršitve določb ZPP podan.
določitev drugega stvarno pristojnega sodišča - delegacija pristojnosti
Dejstvo, da je na prvi stopnji odločal sodnik pritožbenega sodišča, ki je pristojno za odločanje o vloženi pritožbi tožeče stranke, ni tehten razlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča v smislu 68. člena ZPP.
ZZad člen 67.ZDen člen 54, 54/1-3.ZUP člen 1, 17, 17/1.
vrnitev podržavljenega premoženja kreditnih zadrug in zadružnih zavarovalnic - pravna podlaga - pogoji - stvarno pristojen organ - upravna stvar
Za vračanje premoženja, ki je bilo podržavljeno kreditni zadrugi, so pristojni upravni organi in ne sodišče. Pri vračanju premoženja se smiselno uporabljajo določbe zakona o denacionalizaciji.
ukrep tržnega inšpektorja - prepoved opravljanja gostinske dejavnosti - pravna podlaga za ukrep
Če se društvo ukvarja tudi z gospodarsko dejavnostjo, se za ta del dejavnosti uporabljajo predpisi, ki veljajo za opravljanje gospodarske dejavnosti. Gospodarska dejavnost pa se sme opravljati, če so izpolnjeni pogoji za njeno opravljanje.
določitev imetnika stanovanjske pravice po razvezi zakonske zveze - ponovno odločanje
ZSR ni predvideval možnosti ponovnega odločanja med razvezanima zakoncema o vprašanju, kdo izmed njiju bo po razvezi zakonske zveze obdržal oz. pridobil stanovanjsko pravico na njunem dotlej skupnem stanovanju, če je bilo o tem po 2. odst. 17. čl. ZSR že pravnomočno odločeno.