nezakonita uporaba stanovanja - tožba na izpraznitev stanovanja - preprečitev sklenitve najemne pogodbe
Po 2. odst. 159. čl. Stanovanjskega zakona se Zakon o stanovanjskih razmerjih uporablja do sklenitve najemne pogodbe. Sodišče druge stopnje je zavzelo pravilno stališče, da v konkretnem primeru te določbe ni mogoče uporabiti, saj je tožnica kot lastnica ravnala v skladu s svojo zakonsko obveznostjo, da sklene najemno pogodbo, do sklenitve pa ni prišlo zaradi ravnanja toženk, ki nista omogočili pregleda stanovanja, na podlagi katerega bi stranke pred sklenitvijo pogodbe sestavile zapisnik o stanju stanovanja. Pritrditi je treba sodišču druge stopnje, da bi si ob razlagi 2.odst. 159.čl. SZ, za kakršno se v tem postopku zavzema tožena stranka, lahko najemnik s svojim ravnanjem v nedogled podaljševal veljavnost prejšnjega (zanj ugodnejšega) zakona, kar gotovo ni bil namen zakonodajalca. Ker uporabljata toženki stanovanje brez sklenjene najemne pogodbe, kakršno določa Stanovanjski zakon, je bilo tožbenemu zahtevku za izpraznitev po 58.čl. tega zakona pravilno ugodeno.
denacionalizacija stavbnih zemljišč - vzpostavitev lastninske pravice na podržavljenem stavbnem zemljišču - denacionalizacijski upravičenec
Pravni naslednik prejšnjega lastnika nacionaliziranega stavbnega zemljišča ne more zahtevati vzpostavitve lastninske pravice na podržavljenem stavbnem zemljišču, ker ni upravičenec po določbah zakona o denacionalizaciji.
davek na dobiček iz kapitala - valorizacija vrednosti prodane hiše - davčna osnova - neobrazložena odločba
Tožena stranka v utemeljitvi izpodbijane odločbe ni navedla, kako je s pomočjo valorizacijskega indeksa izračunala vrednost prodane hiše v letu 1992 glede na leto 1990. Sodišče je zato izpodbijano odločbo na podlagi 2. odstavka 209. člena ZUP odpravilo.
začasen uvoz in izvoz blaga - podaljšanje roka za izvoz
Carinarnica je utemeljeno zavrnila podaljšanje roka za vrnitev blaga v tujino za začasno uvoženo blago, ker uvoznik ni plačal sorazmernega dela carine, skladno z določbo 314. člena CZ.
osebno delovno dovoljenje - pogoji za pridobitev - rok za vložitev zahtevka
Zakon o zaposlovanju tujcev (Ur.l. RS, št. 33/92) v 3. odstavku 23. člena ne določa materialnega prekluzivnega roka, temveč pogoj za pridobitev delovnega dovoljenja oz. ohranitev delovnega razmerja (1. odstavek 26. člena). To pomeni, da je pogoj izpolnjen tudi, če je bila prošnja pravočasno oddana sicer nepristojnemu upravnemu organu.
CZ člen 202, 202/1, 202/2, 249, 249/2, 299, 299/2, 300.ZUP člen 9.
tranzit blaga - posledica opustitve prodaje blaga namembni carinarnici - prosta presoja dokazov
Carinski zakon (Uradni list SFRJ, št. 10/76 - 21/90), ki se v R Sloveniji smiselno uporablja kot republiški predpis, vsebuje številne določbe procesne narave, ki jih morajo stranke v carinskem postopku upoštevati, če se želijo izogniti domnevi, da je bilo carinsko blago dano v prost promet, preden je bil izveden carinski postopek in so bile plačane carina ter druge uvozne davščine (2, odstavek 249. člena), ki je podlaga za uvedbo postopka carinjenja po uradni dolžnosti. Med te določbe sodi tudi obveznost prevoznika, prijaviti blago, ki je poslano prevzemni carinarnici (1. odstavek 202. člena), kar smiselno velja tudi za blago, ki je v tranzitu (300. člen).
O reviziji tožene stranke revizijsko sodišče do dneva prejema umika še ni odločilo. Zato je izdalo samo sklep, s katerim je umik revizije vzelo na znanje.
ZPP (1977) člen 12, 12/1. ZTLR člen 37.SZ člen 58, 147, 147/1, 159, 159/2.
predhodno vprašanje - nezakonita uporaba stanovanja - tožba na izpraznitev stanovanja
V nepravdnem postopku so bile s pravnomočnim sklepom pristojnega sodišča rešena vsa vprašanja, ki opredeljujejo pravna razmerja med tožečo in toženo stranko. Zato sodišče o tem ne more ponovno odločati.
revizija - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - nedenarna terjatev - tožba vložena pred uveljavitvijo ZPP
V konkretnem primeru je za presojo dovoljenosti revizije odločilna novela ZPP iz leta 1982 in prehodne določbe ZPP iz leta 1977. Tožba je bila vložena pred uveljavitvijo ZPP iz leta 1977, ki je revizijo opredelil kot izredno pravno sredstvo.
ZDen člen 24, 29, 29/2, 30, 60.ZUP člen 49, 223, 223/1, 239, 239/1.
vrnitev poslovnih prostorov - najemnik poslovnih prostorov kot stranka v denacionalizacijskem postopku
Najemnik praviloma ni stranka v denacionalizacijskem postopku, ker se z vrnitvijo nacionalizirane nepremičnine samo v last, ne posega v obstoječe najemno razmerje.
ZUN člen 51, 62. ZCES člen 8, 12, 80.ZUP člen 263, 263/2, 264, 264/4.
priglasitev del - pravna podlaga - razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici
Ali za priglašena dela na obstoječi trasi poti med dvema naseljema zadostuje priglasitev po 62. členu ZUN, ni mogoče presojati samo z vidika tega zakona, ne da bi bile upoštevane določbe zakona o cestah, ki posebej ureja, kaj se šteje za obnovo in vzdrževanje cest.
Predpisani bolniški stalež predstavlja oviro za delo in obenem dokaz, da tisti, ki mu je stalež odobren, ni sposoben za delo. Kdor trdi drugače, mora to tudi dokazati. Tožnik med postopkom ni ne trdil ne dokazal, da je toženka sposobna za neko konkretno pridobitno delo. Enako velja za trditev, da toženka prejema višjo pokojnino. Sodišče je imelo na razpolago podatke iz uradne evidence pristojnega organa, tožnik pa nepravilnosti podatkov ni uspel dokazati. Tudi v tem primeru je bilo dokazno breme na njegovi strani.
ZOR drugačnega načina valorizacije dolgovane vsote domačega denarja, kot jo vsebujejo zamudne obresti po novelah ZOR iz leta 1985 (Ur.l. SFRJ 39/85) in 1989 (Ur.l. SFRJ 57/89), ne pozna. Le v tem obsegu je ZOR odstopil od načela denarnega nominalizma (394. čl. ZOR). Denarne obresti so po splošnem pojmovanju pravne teorije civilni plodovi. Slednji so korist, ki jo prinaša okoriščencu denar in ki jo ZOR v 214. čl. opredeljuje kot zamudne obresti. Kakšne drugačne koristi, ki bi jo prinašal denar, ZOR ne pozna. Zato je izključena kumulacija obeh kategorij koristi iz 214. čl. ZOR.
zastaranje - čas, ki je potreben za zastaranje - odškodninske terjatve - absolutni zastaralni rok - nastanek škode - nastop škodnega dogodka
Ni pravilno šteti, da je dan škodnega dogodka tudi dan nastanka škode, ne da bi se natančno ugotovilo, katera škoda je nastala takoj in katera kasneje. Absolutno zastaranje odškodninskih terjatev po drugem odst. 376. čl. ZOR teče od tedaj, ko je škoda nastala. To pa ni vedno istočasno s škodnim dogodkom in je zato treba v vsakem primeru posebej ugotoviti, kdaj je posamezna škoda nastala.
odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se vozila - krivdna odgovornost - izključna krivda enega imetnika vozila - sosporništvo - povzročitelj škode in zavarovalnica
Pravno odločilno je, da je tožnik pred nesrečo pravilno vozil po svojem voznem pasu in je bila cesta dovolj široka za varno srečanje z vozilom toženca, če bi tudi on pravilno vozil po svojem voznem pasu. Povprečnemu šoferju ni mogoče nalagati neke posebne pozornosti niti kakšnih posebnih vozniških spretnosti. Zadošča, da je vozil pravilno. Vožnja toženca po nasprotnikovem voznem pasu z dolgimi lučmi in v okoliščinah, kakršne so bile v času nesreče na cesti, ni bila pravilna. V razmerju do tožnika je predstavljala takšno oviro na cesti, da ji povprečen šofer ni dolžan biti kos.
Ob vsebinsko nespremenjeni zakonski ureditvi lahko upravni organ pravno razmerje, urejeno s pravnomočno upravno odločbo, spremeni oziroma razveljavi le v primerih in po postopku, določenim z zakonom (158. člen Ustave RS). Tak primer je med drugim določen v 7. odstavku 222. člena CZ (Uradni list SFRJ, št. 10/76 - 21/90) ali v 2. odstavku 263. člena ZUP.
pridobitev - državljan druge republike - pavšalne navedbe, da je bila oseba obsojena za številna kazniva dejanja in prekrške - oseba nevarna za javni red - neobrazložena odločba
Ni mogoče preizkusiti pravilnosti ocene, da bi sprejem določene osebe v državljanstvo Republike Slovenije predstavljal nevarnost za javni red, če v odločbi ni konkretno navedeno, kdaj je bila obsojena, za kakšna kazniva dejanja in prekrške ter kakšne kazni so ji bile izrečene.
ukrep tržnega inšpektorja - prepoved opravljanja gostinske dejavnosti - pravna podlaga za ukrep
Če se društvo ukvarja tudi z gospodarsko dejavnostjo, se za ta del dejavnosti uporabljajo predpisi, ki veljajo za opravljanje gospodarske dejavnosti. Gospodarska dejavnost pa se sme opravljati, če so izpolnjeni pogoji za njeno opravljanje.