zahteva za sodno varstvo - razlogi - nerazumljiv izrek
Če je izrek odločbe nerazumljiv, kot to uveljavlja zagovornik, je sicer lahko podana kršitev iz 11. točke 1. odst. 186. čl. zakona o prekrških, ki pa ne more biti uveljavljena v postopku za sodno varstvo.
davek na dobiček iz kapitala - določitev osnove za odmero davka - valorizacija vrednosti nepremičnine - pravna podlaga
Tožena stranka v utemeljitvi odločbe ni navedla, kako je s pomočjo valorizacijskega indeksa obračunala vrednost prodane hiše v letu 1992 glede na leto 1990. Sodišče je zato izpodbijano odločbo na podlagi 2. odstavka 209. člena ZUP odpravilo.
nezakonita uporaba stanovanja - tožba na izpraznitev stanovanja - preprečitev sklenitve najemne pogodbe
Po 2. odst. 159. čl. Stanovanjskega zakona se Zakon o stanovanjskih razmerjih uporablja do sklenitve najemne pogodbe. Sodišče druge stopnje je zavzelo pravilno stališče, da v konkretnem primeru te določbe ni mogoče uporabiti, saj je tožnica kot lastnica ravnala v skladu s svojo zakonsko obveznostjo, da sklene najemno pogodbo, do sklenitve pa ni prišlo zaradi ravnanja toženk, ki nista omogočili pregleda stanovanja, na podlagi katerega bi stranke pred sklenitvijo pogodbe sestavile zapisnik o stanju stanovanja. Pritrditi je treba sodišču druge stopnje, da bi si ob razlagi 2.odst. 159.čl. SZ, za kakršno se v tem postopku zavzema tožena stranka, lahko najemnik s svojim ravnanjem v nedogled podaljševal veljavnost prejšnjega (zanj ugodnejšega) zakona, kar gotovo ni bil namen zakonodajalca. Ker uporabljata toženki stanovanje brez sklenjene najemne pogodbe, kakršno določa Stanovanjski zakon, je bilo tožbenemu zahtevku za izpraznitev po 58.čl. tega zakona pravilno ugodeno.
denacionalizacija stavbnih zemljišč - vzpostavitev lastninske pravice na podržavljenem stavbnem zemljišču - denacionalizacijski upravičenec
Pravni naslednik prejšnjega lastnika nacionaliziranega stavbnega zemljišča ne more zahtevati vzpostavitve lastninske pravice na podržavljenem stavbnem zemljišču, ker ni upravičenec po določbah zakona o denacionalizaciji.
davek na dobiček iz kapitala - valorizacija vrednosti prodane hiše - davčna osnova - neobrazložena odločba
Tožena stranka v utemeljitvi izpodbijane odločbe ni navedla, kako je s pomočjo valorizacijskega indeksa izračunala vrednost prodane hiše v letu 1992 glede na leto 1990. Sodišče je zato izpodbijano odločbo na podlagi 2. odstavka 209. člena ZUP odpravilo.
1. Ni revizije zoper prvostopno odločbo, ki je postala pravnomočna že na tej stopnji. Obstoj ali neobstoj pravnega interesa za izpodbijanje takšne odločbe s pritožbo na dovoljenost revizije ne vpliva.
2. Nagib je lahko tako pomemben, da darila brez njega ne bi bilo. S tem postane del pravne podlage darilne pogodbe. Če pravna podlaga zaradi pozneje nastalih okoliščin odpade (1. odstavek 51. člena ZOR), posel s tem preneha veljati. Kar sta stranki v izvrševanju pogodbe dali ali prejeli, imata pravico zahtevati nazaj oziroma sta dolžni to vrniti (4. odstavek 210. člena ZOR).
3. Okoliščine, ki so nastopile po tem, ko je bila darilna pogodba sklenjena, na veljaven nastanek obveznosti nimajo nobenega vpliva. Ob sklenitvi pogodbe zaradi njih stranka ni bila v zmoti. Zato pogodba ni izpodbojna (111. člen ZOR). Njene razveljavitve ni mogoče zahtevati, ker je prenehala veljati. Pač pa je mogoče zahtevati vrnitev darila (glej pravno mnenje občne seje z dne 21. in 22.7.1987, Poročilo o sodni praksi VS RS, št. II/87, str. 12).
ZTuj člen 23, 23/1.ZUP člen 160, 160/2, 209, 209/3.
odpoved začasnega prebivanja tujca v Sloveniji - razlogi - ugotovitveni postopek - pojem splošno znanega dejstva - prosti preudarek
Za samo odpoved prebivanja v RS zaradi razlogov varnosti ali obrambe države (1. odstavek 23. člena ZT), je potreben dokaz, da je oseba, ki je bila v tem času aktivna vojaška oseba JA, tudi dejansko sodelovala v agresiji na R Slovenijo.
DEDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VS01175
ZD člen 163.ZNP člen 34.
revizija - dovoljenost revizije v zapuščinskem postopku
Zakon o dedovanju (Ur.l. SRS, št. 15/76 in 23/78), ki ureja zapuščinski postopek, ne predvideva izrednega pravnega sredstva revizije. V 224.čl. vsebuje le določbo o obnovi postopka, ki je ne dopušča, ampak napotuje stranke, da uveljavljajo svojo pravico v pravdi. V nepravdnih postopkih, kamor po svoji naravi spada tudi zapuščinski postopek, pa revizija ni dovoljena, razen če zakon določa drugače (34. čl. Zakona o nepravdnem postopku). Sodišče druge stopnje nima prav, ko meni, da je revizija v zapuščinskem postopku dovoljena, ker se zanj po 163.čl. ZD subsidiarno uporabljajo določbe pravdnega postopka. Te določbe ni mogoče uporabiti glede dovoljenosti izrednih pravnih sredstev, ki so po Zakonu o pravdnem postopku urejena tako, da ustrezajo tej vrsti postopka. Pri takem položaju ni zakonske podlage, da bi bila revizija v zapuščinskem postopku dovoljena.
ZBP člen 5, 62.ObrZ člen 13. ZTI člen 9, 9/3-2, 10, 10/2.ZPod člen 147.ZUP člen 263, 263/1-1, 280, 287.
ukrep tržnega inšpektorja - prepoved opravljanja trgovske dejavnosti - sklep o dovolitvi izvršbe - odprava potrdila prvostopnega organa (odločbe) po nadzorstveni pravici - stvarna pristojnost za izdajo potrdila
Pristojnost tržne inšpekcije pri komisijskem ogledu poslovnih prostorov je le, da ugotovi, ali ti prostori, oprema in naprave, s katerimi se opravljajo blagovni promet in storitve v blagovnem prometu, izpolnjujejo ali ne izpolnjujejo minimalne tehnične pogoje, predpisane za opravljanje dejavnosti. Izdaja konkretnega upravnega akta po prejemu komisijskega zapisnika pa sodi v pristojnost pristojnega občinskega upravnega organa za gospodarstvo.
ukrep urbanističnega inšpektorja - odstranitev objekta kot posledica nadaljevanja del
Ker je tožeča stranka še po prejemu odločbe o ustavitvi gradnje z deli nadaljevala, je zakonita odločba tožene stranke o odstranitvi objekta. Obseg nadaljevanih del za tako odločitev ni bistven.
pridobitev - državljan druge republike - večkrat pravnomočno obsojena oseba - nevarnost za javni red
Tožba je bila zavrnjena, ker so pri tožeči stranki bili podani razlogi, da njen sprejem predstavlja nevarnost za javni red države. (Tožeča stranka je bila štirikrat pravnomočno obsojena za kazniva dejanja, med drugim tudi za kaznivo dejanje umora).
pridobitev - državljan druge republike - aktivni sodelavec varnostnega organa JA - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje in kršitev pravil postopka - neobrazložen prosti preudarek
V odločbi, izdani po prostem preudarku, je treba navesti vsa bistvena dejstva in okoliščine, ki utemeljeno kažejo na to, da bo pridobitev državljanstva RS pomenila nevarnost za obrambo države.
Kolikor je toženec štel, da so na njegovi strani podane take okoliščine, da svojih zakonitih obveznosti do tožnice ne more izpolnjevati, bi moral o tem predložiti sodišču zanesljive dokaze. Zaradi njegovega stališča, da je dokazno breme le na strani tožeče stranke, in zaradi menjavanja zaposlitve, je bilo izvajanje dokazov otežkočeno in dolgotrajno, tako da je postopek trajal več let. Sodišči prve in druge stopnje sta končno splošne toženčeve premoženjske razmere toliko ugotovili, da je bilo mogoče zanesljivo odločiti o zvišanju preživnine. Revizijsko sodišče nima pomislekov proti zaključku sodišč o toženčevih ugodnih premoženjskih razmerah, ki mu omogočajo tudi plačevanje zvišane preživnine.
Odločba o ugotovitvi splošnega interesa mora v izreku vsebovati podatke o osebi, zemljiškoknjižne podatke o nepremičninah, njihovo kulturo in površino (2. odstavek 208. člena ZUP). Če upravni spisi nimajo vseh podatkov iz 16. in 17. člena ZR, sodišče ne more ugotoviti, ali je splošni interes res podan.
Po ugotovitvah sodišč prve in druge stopnje je tožnik lastnik sporne parcele št. 59, katero ima v posesti toženec. Zato je odločitev sodišč, ki sta ugodili zahtevku na izročitev zemljišča, v skladu z določbo 37.čl. Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih. Nepremičnina parc.št. 59 je bila identificirana na kraju samem s pomočjo sodnega izvedenca. Toženčeve revizijske navedbe, da gre dejansko za parcelo št. 58, pomenijo izpodbijanje dejanske ugotovitve.
ZDen člen 3, 3/1-8, 4, 5. ZNZGP člen 7, 7a.ZUP člen 12, 125, 125/2.
denacionalizacija premoženja - tujec kot denacionalizacijski upravičenec - pogoji za uvedbo postopka
Če je bilo premoženje podržavljeno na podlagi 7.a člena Zakona o nacionalizaciji zasebnih gospodarskih podjetij, ni pogojev za uvedbo postopka denacionalizacije glede na določbe 8. točke 1. odstavka 3. člena ZDen.
povrnitev negmotne škode - denarna odškodnina - telesne bolečine - zmanjšanje življenjske aktivnosti - razmejitev med obema oblikama škode
Telesne bolečine in zmanjšanje življenjskih aktivnosti sta, sicer dve različni obliki škod, ki pa se glede posameznih elementov stikata oz. prepletata. Posebej v primeru, ko določene fizične bolečine vplivajo na zmanjšanje življenjskih aktivnosti. Sum, da prvostopno sodišče ni pravilno ugotovilo dejanskega stanja glede trajanja in intenzitete glavobolov in razveljavitev prvostopne sodbe glede ene oblike škode, bi ob pravilnem materialnopravnem izhodišču terjala razveljavitev prvostopne sodbe glede obeh.