odvzem lovskega orožja - pravnomočno obsojena oseba za kaznivo dejanje ogrožanja varnosti
Sodba za kaznivo dejanje ogrožanja varnosti po 2. odstavku 64. člena KZ RS, storjeno z uporabo orožja, dela osebo, ki je tako dejanje storila, za neprimerno, da bi orožje imela in nosila, ker je od nje mogoče pričakovati, da ga bo uporabila.
Glede na ugotovitev, da sta stranki podpisali vsaka tisto pogodbo, ki jo je sama sestavila, in da sta obe pogodbi vsebinsko skladni, je izpolnjena zahteva po pismeni obliki.
Po določilu 2. odstavka 58. člena ZTLR je eden izmed razlogov za prenehanje stvarne služnosti tudi, če postane nepotrebna za uporabo gospodujoče stvari. Za oceno, ali je do takih sprememb dejansko prišlo, pa je potrebno ugotoviti in upoštevati način izvrševanja oz. vsebino priposestvovane služnostne pravice pravnega prednika, nato ugotoviti, kako je novi lastnik (toženec) izkoriščal kupljeno parcelo in šele nato, kako je vplivala fizična združitev njegovih drugih dveh parcel na to izkoriščanje.
dovoljenje za nabavo samokresa kot varnostnega orožja - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Dokler niso razčiščene vse okoliščine, v katerih prosilec dovoljenja za nabavo orožja živi in opravlja dejavnost, ni mogoče zaključiti, da prosilec nima opravičenih razlogov za nabavo orožja.
Zakon o tujcih (Uradni list RS, št. 1/91-I) veže upravičenost razloga za daljše prebivanje tujca v Republiki Sloveniji na pogoj, da je daljše prebivanje tujca v državi potrebno (1. alinea 3. odstavka 19. člena zakona).
Uvod je obvezni sestavni del odločbe, zato je kršen 206. člen ZUP, če se uvod ne nanaša na stranke in zadevo, na katero se nanašajo ostali deli odločbe.
sodba zaradi izostanka (zamudna sodba) - revizijski razlogi - zahtevek s katerim stranke ne morejo razpolagati
Zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja ni revizijski razlog. Zato morajo biti dejstva, iz katerih izhaja, da materialno pravo stranki (pri sodbi zaradi izostanka toženi stranki) ne priznava prostega razpolaganja z zahtevki (3. odst. 3. člena ZPP), razvidna iz tožbenih navedb ali iz dokazov, ki jih je tožbi priložil tožnik, ali pa morajo biti splošno znana (4. in 5. točka 2. odst. 332. člena ZPP), da lahko sodišče na podlagi 2. odst. 332. člena ZPP odkloni izdajo sodbe zaradi izostanka.
ZOR člen 156, 156/3, 188, 195, 195/2, 203, 360, 376. ZPP (1977) člen 326.
odškodninska odgovornost za škodo, ki nastane pri opravljanju splošno koristne dejavnosti - škodljive emisije - zahteva, da se odstrani škodna nevarnost - škoda, ki presega normalne meje
Nastanek škode preko normalne meje upravičuje odškodnino samo za škodo, ki to presega.
Osebe, ki odgovarjajo za škodo, kot posledico škodljivih emisij, ki jih proizvaja, ni mogoče obsoditi na plačilo odškodnine v obliki (kapitalizirane) rente za bodočo škodo.
Tudi odškodninske terjatve za škodo, ki zaradi učinkovanja škodljivih emisij stalno nastaja, zastarajo.
Nobenega dvoma ni, da za nobenega otroka, še najmanj pa za šestnajstletno dekle v srednji šoli, očetova preživnina 1.000,00 sit na mesec po razmerah v času sojenja (konec oktobra 1993) ne pomeni kaj več kot simboličen preživninski prispevek. Nobenega dvoma tudi ni, da preživninska obveznost staršev po določbi 1. odst. 123. člena ZZZDR ni simbolična obveznost. Kljub temu pa ni mogoče izključiti možnosti, da se znesek preživnine za otroka, ki ga sodišče določi ob upoštevanju določb ZZZDR - zlasti tudi 129. člena in 79. člena - izkaže kot simboličen s stališča preživninskega upravičenca.
absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - če ima sodba pomanjkljivosti zaradi katerih se ne more preizkusiti - nasprotje med razlogi o odločilnih dejstvih - zahteva za varstvo zakonitosti
1. Sodišče 2. stopnje, ki v razlogih svoje odločbe ugotovi, da je sodišče 1. stopnje ugotovilo neko odločilno dejstvo, čeprav to tega ni storilo, stori bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 13. tč. 2. odst. 354. čl. ZPP.
2. Javni tožilec, ki v zahtevi za varstvo zakonitosti začne zatrjevati nejasnost pogodbenih določb, čeprav te nejasnosti nista zatrjevali niti stranki, niti je nista ugotovili sodišči 1. in 2. stopnje, prekorači upravičenja, ki jih ima po 1. odst. 404. čl. ZPP.
pridobitev državljanstva - državljan druge republike - pogoji - neobrazložena odločba
Po 2. odstavku 209. člena zakona o splošnem upravnem postopku mora obrazložitev odločbe, ki je ni mogoče šteti za odločbo v enostavni stvari, obsegati med drugim tudi ugotovljeno dejansko stanje. Le-to mora biti ugotovljeno tako, da je možno presoditi, ali so razlogi, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo odločbo, navedeno v izreku, utemeljeni ali ne.
stečaj - izpodbijanje pravnih dejanj - odstop terjatve s pogodbo (cesija)
1. Cesija je neobičajen način izterjave terjatve po 113. čl. ZPPSL, zato se obstoj subjektivne predpostavke izpodbijanja domneva.
2. Nadomestitev pravno nepravilnega razlogovanja na 1. stopnji s pravno pravilnim na 2. stopnji ni bistvena kršitev določb pravdnega postopka, ampak pravilna uporaba materialnega prava.
Zastopnikovi pravni posli, sklenjeni v imenu zastopanega in v mejah pooblastil, imajo pravni učinek neposredno nasproti zastopanemu, torej zavezujejo zastopanega in drugo pogodbeno stranko.
ukrep tržnega inšpektorja - pravna podlaga - oblikovanje maloprodajne cene na določen dan
Zakon o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 24/79 - 18/88) in zakon o cenah (Uradni list RS, št. 1/91-I) tržnega inšpektorja ne pooblaščata, da stranki naloži vrnitev cen na določeno raven, če pri izvajanju nadzora ugotovi, da so cene oblikovane v nasprotju s predpisi o cenah.
privatizacija stanovanj - upravičenec do odkupa - stanovanje - pojem - prostori za začasno prebivanje
Tožnici sporni prostor ni bil dodeljen kot imetnici stanovanjske pravice, ampak v skladu s pravilnikom o nastanitvi delavcev tožene stranke v personalnih prostorih. Za uporabo prostora je po pravilniku plačevala najemnino in ne stanarine. Ob dejstvu, da tožnica nima odločbe o dodelitvi stanovanja, kar določa za pridobitev stanovanjske pravice 10.člen ZSR, bi tožnica moralo dokazati, da sta pogodbeni stranki izvrševali pogodbo tako, da sta spremenili namembnost prostora iz prostora za nastanitev hotelskega personala, v stanovanje. Kaj takega pa tožeča stranka ni dokazala. Zato je sodišče pravilno uporabilo 2. odstavek 4.člena ZSR in štelo, da tožnica na spornem prostoru ni pridobila stanovanjske pravice.
dovoljenje za nabavo samokresa kot varnostnega orožja - opravičljiv razlog - nepredložitev dokazov
Ustanovitev podjetja sama zase še ne pomeni, da bi bil prosilec varnostnega orožja bolj izpostavljen konkretnim nevarnostim kot ostali občani, proti katerim bi se najprimerneje zavaroval z orožjem. Samokres ne spada med lovsko orožje, divjad pa je dovoljeno loviti samo z lovskim orožjem, zato pokončanje ranjene živali s samokresom ni opravičljiv razlog za nabavo takšnega orožja.
zahteva za sodno varstvo - razlogi - vrnitev v prejšnje stanje
Kaznovani je iz opravičenih razlogov zamudil rok za vložitev zahteve za sodno varstvo, saj je odločbo organ druge stopnje v času njegove službene odsotnosti prejela njegova žena, po njegovi vrnitvi pa je takoj naslednji dan vložil to izredno pravno sredstvo in hkrati vložil tudi prošnjo za vrnitev v prejšnje stanje.
pridobitev državljanstva - državljan druge republike - služenje v tuji vojski - dejansko nebivanje v Sloveniji
Tožnikov odhod v drugo državo zaradi služenja v tuji vojski pomeni prekinitev prejšnjega dejanskega življenja v Republiki Sloveniji. Njegova vrnitev v Slovenijo zato ne pomeni nadaljevanja prejšnjega stanja, ampak novo, ki ga prehodna določba 40. člena zakona o državljanstvu ne rešuje.
določitev drugega stvarno pristojnega sodišča - delegacija pristojnosti
Dvom o poštenosti ali nepristranosti se lahko izrazi zoper posameznega sodnika in ne sodišče kot celoto. Uveljavljati ga je zato mogoče kot izločitveni razlog po 71. členu ZPP in ne kot razlog za določitev drugega stvarno pristojnega po 68. členu ZPP. Trajanje postopkov samo po sebi tudi ni razlog, ki bi ga Vrhovno sodišče brez dodatnih okoliščin smelo upoštevati.