nepovratna sredstva - zahteva za izplačilo sredstev - porabljena sredstva - prekoračitev dovoljene porabe
Iz ugotovitev tožene stranke, ki temeljijo na obrazloženem izračunu vseh zahtevanih in tudi odobrenih ter izplačanih sredstev, izhaja zaključek, da tožeča stranka razlike v znesku 3.927,52 EUR na podlagi sedmega odstavka 102. člena Uredbe o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007-2013, v letih 2011-2013 ni upoštevala kot porabljena sredstva in s tem dovoljeno porabo prekoračila za navedeni znesek.
ZDT-1 člen 105, 105/2, 117, 119, 120. Poslovnik državnotožilskega sveta člen 14, 16.
imenovanje vodje okrožnega državnega tožilstva - mnenje ministra - odločanje z večino glasov - exeptio ilegalis
Poslovnik, ki ga je tožena stranka sprejela na seji dne 14. 5. 2016 (v času trajanja postopka imenovanja), v 14. členu določa strožji kriterij (dvotretinjsko večino vseh članov) o imenovanju ali razrešitvi vodje okrožnih državnih tožilcev in njihovih namestnikov, kot je to določeno v ZDT-1. Poslovnik kot podzakonski predpis je v tem delu v nasprotju z ZDT-1 in se pri presoji pravilnosti odločitve glede glasovanja vseh članov tožene stranke, upošteva določba prvega stavka drugega odstavka 105. člena ZDT-1 (exceptio illegalis), ki določa pri drugih odločitvah večino glasov vseh članov. To pomeni, da bi bila zakonito sprejeta odločitev o imenovanju enega izmed kandidatov za vodjo Okrožnega državnega tožilstva v A., če bi zanj glasovalo pet članov tožene stranke od, na seji prisotnih osmih članov (celotna sestava ima sicer devet članov). Kot izhaja iz zapisnika 61. seje tožene stranke z dne 14. 9. 2016, nobeden od kandidatov ni prejel potrebnih pet glasov, zato je pravilna odločitev tožene stranke, da na razpisano prosto delovno mesto vodje okrožnega državnega tožilstva ne imenuje nobenega od kandidatov.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - dostop do javne ceste - javna pot
Pojmov javna cesta in javna pot ni mogoče enačiti, kar pomeni, da če je zakonski pogoj za izkazovanje komunalne opremljenosti zemljišča dostop do javne ceste, kot v obravnavanem primeru, tega ni mogoče enačiti z dostopom do javne poti.
javni uslužbenec - imenovanje v naziv - premestitev na drugo delovno mesto
Tožnik je pred premestitvijo na drugo delovno mesto delo opravljal v uradniškem nazivu XIII. stopnje: kriminalist specialist I. Z izpodbijano odločbo je bil imenovan v drug uradniški naziv: policist I, ki je iste stopnje kot naziv, ki ga je imel tožnik pred premestitvijo. Kot pojasnjujeta upravna organa, je razlog za imenovanje tožnika v drugi naziv premestitev na drugo delovno mesto, v katerem se dela po Aktu o notranji organizaciji, sistemizaciji, delovnih mestih in nazivih v Policiji opravljajo v nazivu policist I. V obravnavanem primeru gre torej za imenovanje tožnika v uradniški naziv iste stopnje, zaradi drugačnega poimenovanja uradniškega naziva na delovnem mestu, na katerega je bil tožnik premeščen, upoštevaje sistemizacijo konkretnega delovnega mesta.
ZUreP-1 člen 140, 140/3, 143, 143/2, 146, 146/2, 179, 179/2, 190. ZPNačrt člen 79, 79/6.
komunalni prispevek - odmera komunalnega prispevka - ponovljen postopek - za odločanje relevanten predpis - površina stavbnega zemljišča
Prvostopenjski organ mora v ponovljenem postopku v skladu z načelom zaupanja v pravo (2. člen Ustave) uporabiti predpis, veljaven v času uvedbe postopka za odmero komunalnega prispevka.
Glede na drugi odstavek 179. člena ZUreP-1 je bila uporaba občinskih odlokov, ki so bili sprejeti na podlagi ZSZ oziroma na njegovi podlagi izdanih podzakonskih aktih, podaljšana do 20. 7. 2007.
mednarodna zaščita - ponovna prošnja za mednarodno zaščito - zavrženje zahteve - nova dejstva in dokazi - varnostna situacija - prosilec iz Afganistana
Tožnik je v prošnji za mednarodno zaščito kot razlog za odhod iz izvorne države navedel izključno ekonomski razlog, in torej drugače, kot v zahtevku, ko kot razlog navaja (tudi) spor zaradi zemlje. Tožnik ni navajal novih dejstev, torej dejstev, ki bi nastala po izdaji predhodne odločbe, ampak je navajal dejstva, ki so nastala še pred njegovim odhodom iz Afganistana, bi jih bilo tudi po presoji sodišča mogoče upoštevati kot dejstva v smislu prvega in tretjega odstavka 64. člena ZMZ-1 le, če bi jih tožnik brez svoje krivde ob podaji prošnje ne mogel uveljavljati, tožnik pa niti ne opravičuje, da bi teh navedb prej ne mogel podati.
Le bistveno poslabšanje varnostnih razmer po tožnikovem odhodu iz Afganistana, in ki bi ga tožnik v zahtevku izkazal ali prepričljivo podal z navedbo dejstev, lahko predstavljalo novo dejstvo v smislu prvega odstavka 64. člena ZMZ-1, torej ki pomembno povečuje verjetnost, da tožnik izpolnjuje pogoje za priznanje mednarodne zaščite, in kar bi dajalo organu podlago za dovolitev tožniku vložitve ponovne prošnje.
Izpodbijana odločba je bila izdana v postopku parcelacije, ki teče po določbah 47. do 52. člena ZEN. Predlagatelje tega postopka določa 48. člen ZEN. Eden od njih je razlastitveni upravičenec, če se parcelacija izvaja zaradi razlastitve.
Olajšava za vzdrževane družinske člane je ugodnost, ki se ne upošteva uradoma, temveč jo mora zavezanec posebej uveljavljati. To lahko stori le na način in v rokih, ki jih določa zakon.
dohodnina - odmera dohodnine - čezmejni delovni migrant - samoprijava - davčna olajšava - stroški v zvezi z delom
Davčni organ pravilno ugotavlja, da je bil davčni zavezanec v relevantnem obdobju rezident Slovenije in je dohodek (plačo) prejemal pri avstrijskem delodajalcu, olajšavo oziroma stroške pa je uveljavljal prepozno. Zato je izpodbijana odločba, s katero mu pri odmeri dohodnine navedene ugodnosti niso bile upoštevane, zakonita in pravilna.
ZGO-1 nima izrecnih določb o tem, kdo je zavezanec v inšpekcijskih postopkih zaradi nedovoljene gradnje, vendar je to vsaj posredno mogoče ugotoviti po prvem odstavku 157. člena istega zakona, ki ureja nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo prostora, ki je ena izmed drugih sankcij za nedovoljeno gradnjo. Po tej določbi je zavezanec investitor oziroma lastnik nedovoljene gradnje, če tega ni mogoče ugotoviti, pa lastnik zemljišča, na katerem je taka gradnja oziroma objekt.
Investitorka je v času pritožbenega roka zoper izdano odločbo o spremembi gradbenega dovoljenja podala izjavo, da odstopa od gradnje po tem gradbenem dovoljenju, kar je prvostopni organ pravilno štel za umik zahteve. Zato je pravilno odločil, da se postopek izdaje spremembe gradbenega dovoljenja ustavi in je odpravil že izdano prvostopno odločbo.
dohodnina - odmera dohodnine - čezmejni delovni migrant - napoved za odmero dohodnine - samoprijava - posebna davčna olajšava
V 271. členu ZDavP-2 je posebej predpisano, kako je z (naknadnim) uveljavljanjem olajšav, ko gre za vlaganje pravnih sredstev. Po prvem odstavku 271. člena je to mogoče storiti tudi še v ugovoru zoper informativni izračun dohodnine, po poteku roka za vložitev napovedi oziroma najpozneje v roku za pritožbo pa le v primeru, kadar gre za napoved, ki jo zavezanec vloži v skladu s šestim odstavkom 267. člena ZDavP-2 in torej za napoved, ki se vloži (do 31. julija tekočega leta) v primeru, če informativni izračun ni bil vročen v predpisanem roku. V primeru napovedi, ki se vloži kot samoprijava in s tem po preteku navedenega roka, torej uveljavljanje posebne olajšave ni več mogoče, saj je uveljavljanje le-te izrecno omejeno na napoved, ki se vloži v primeru, ko se izpodbija domneva vročitve informativnega izračuna.
ZUS-1 člen 32. ZPOmK-1 člen 12h, 12k, 12k/1, 12k/1-5.
javni natečaj - izbira na delovno mesto direktorja javne agencije - pogoji za zasedbo delovnega mesta - začasna odredba
Tožnik nima pravice biti izbran na razpisano delovno mesto direktorja Agencije. Ima pa pravico, da mu je razpisano delovno mesto dostopno v skladu in pod enakimi pogoji kot ostalim kandidatom, ki so sodelovali v javnem natečaju. Zato ni mogoče trditi, da se z izvršitvijo odločbe ne posega v upravičenja oziroma v pravne koristi tožnika in da mu zato škoda iz tega naslova sploh ne more nastati.
Namen začasne odredbe je v tem, da se tožnikov položaj ne poslabša do tiste mere, ko je težko popravljiv. Takšna situacija pa bi nastopila v primeru, če ne bi bilo mogoče ponoviti izbirnega postopka, in to kljub morebitni ugotovitvi, da le-ta ni bil zakonit, oziroma da je bila izbira nezakonita. Varstvo pravice do sodelovanja v natečajnem postopku pod enakimi pogoji v fazi izbire bi bilo torej neučinkovito.
ZDavP-2 člen 63, 63/5, 267, 267/6, 271, 289, 289/2. ZDoh-2 člen 45.
dohodnina - dohodek iz zaposlitve - zaposlitev pri tujem delodajalcu - samoprijava - stroški za delo v tujini
Pravica uveljavljanja stroškov za delo v tujini predstavlja davčno ugodnost. Davčne ugodnosti pa mora davčni zavezanec uveljavljati v rokih, ki jih določa ZDavP-2. Po prvem odstavku 271. člena ZDavP-2 je to mogoče storiti še v ugovoru zoper informativni izračun dohodnine oziroma v roku za pritožbo na odločbo o odmeri dohodnine, če gre za vložitev napovedi v skladu s šestim odstavkom 267. člena ZDavP-2. V primeru napovedi, ki se vloži kot samoprijava in s tem po preteku navedenega roka, torej uveljavljanje davčnih ugodnosti ni več mogoče, saj je uveljavljanje izrecno omejeno na napoved, ki se vloži v primeru, ko se izpodbija domneva vročitve informativnega izračuna.
upravna izvršba - izvršba po drugih osebah - stroški izvršbe
Ker tožnik obveznosti, naložene z izvršilnim naslovom, ni izpolnil, je bil izdan sklep o upravni izvršbi na podlagi 297. člena ZUP, v katerem je bil tožnik opozorjen na to, da bo v primeru, da sam obveznosti ne bo izpolnil, v postopku izvršbe to dejanje opravljeno po drugi osebi na njegove stroške. Ker tožnik tudi na podlagi tega sklepa obveznosti ni izpolnil, je bil izdan izpodbijani sklep na podlagi drugega odstavka 297. člena ZUP.
ZDT-1 člen 97, 173, 174. ZUS-1 člen 1, 2, 36, 36/1, 36/1-4.
upravni spor - tožba v upravnem sporu - strokovni nadzor nad delom državnega tožilca - zapisnik - zavžrenje vloge
Zapisnik o dokončnih ugotovitvah o pregledu dela državnega tožilca in odločitev o ugovoru zoper ta zapisnik ne štejeta med akte, ki se jih v smislu 1. in 2. člena ZUS-1 lahko izpodbija v upravnem sporu. Z izpodbijanim zapisnikom in odločitvijo namreč ni bilo odločeno o kakšni tožnikovi pravici, obveznosti ali pravni koristi; vsebujeta le ugotovitve o opravljenem strokovnem nadzoru v konkretni kazenski zadevi in tožniku neposredno ne povzročata nobenih pravnih posledic. Posledično to pomeni, da nimata značaja upravnega akta, zoper katerega bi bil po določbi prvega odstavka 2. člena ZUS-1 dopusten upravni spor.
Pritožba je bila vložena prepozno. V takšnem primeru mora organ ravnati v skladu z 240. členom ZUP, ki določa, da če je pritožba prepozna, jo organ prve stopnje zavrže s sklepom.
zahteva za izdajo potrdila - potrdilo o vpisu v evidenco državljanstva
V obravnavani zadevi ne gre za ugotavljanje državljanskega statusa imenovanega pravnega prednika tožnice, ampak le za (ne)izdajo potrdila o slovenskem državljanstvu imenovanega.
Ker imenovani ni vpisan v uradno evidenco državljanstev Republike Slovenije po doslej veljavnih predpisih, ob upoštevanju 179. in 180.a člena Zakona o splošnem upravnem postopku ni bilo mogoče ugoditi zahtevi tožnice za izdajo potrdila o vpisu imenovanega v državljansko evidenco.