brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh - izredna pravna sredstva
V zadevi ni sporno, da tožnik zaproša za BPP za vložitev izrednega pravnega sredstva zoper sklep Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani, s katerim je sodišče združilo postopka, tako da se vodita pod opr. št. Bpp 153/2016. Gre za procesni sklep, zoper katerega pritožba ni dopustna. Podlaga za izdajo predmetnega sklepa so bila določila ZUP, ki se v postopkih dodelitve BPP uporabljajo subsidiarno na podlagi določbe 34. člena ZBPP. Glede na to, da je šlo pri izdaji obravnavanega sklepa za odločanje v upravnem postopku po ZUP, so tudi redna in izredna pravna sredstva določena in urejena v tem zakonu in zoper sklep ni mogoče uporabiti pravnih sredstev, ki jih ureja ZUS-1. ZUP revizije ne predvideva, obnova pa je mogoča, če je postopek končan z odločbo, zoper katero v upravnem postopku ni rednega pravnega sredstva, torej dokončno odločbo (260. člen ZUP). Tožnik želi izpodbijati sklep, ki ni dokončen, zato v obravnavanem primeru obnova postopka ni dopustna.
ZMZ-1 člen 84, 84/1, 84/1-4, 84/1-5, 84/2. Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 28. ZTuj-2 člen 68, 68/1 68/1-3, 68/1-5, 68/2, 68/2-1, 68/2-3.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - predaja odgovorni državi članici - Dublinska Uredba III - nevarnost pobega - varstvo osebne varnosti in premoženjske varnosti
Tožnikovo ravnanje v dogodkih (poskus izpraznitve gasilnega aparata 27. 5. 2016, pretep z drugim prosilcem 25. 6. 2016, poškodovanje detektorja kovin, metanje drugega pohištva zaradi prepovedi vnosa alkohola 21. 7. 2016, odrivanje betonskega smetnjaka, ki se je razbil 7. 8. 2016), po presoji sodišča kaže na nesodelovanje tožnika v postopku.
Glede tožnikove navedbe, da za navedena ravnanja tožnika obstaja kaznovalno pravo, je že Vrhovno sodišče RS v sodbi I Up 26/2016 z dne 15. 3. 2016 pojasnilo, da je toženka upravičena izreči v postopku predaje osebe v odgovorno državo članico tudi ukrep pridržanja, ki pomeni odvzem prostosti določene osebe in s tem poseg v njeno osebno svobodo. Prav tako je za to podlaga v 4. točki 84. člena ZMZ-1, ki predvideva odvzem prostosti zaradi varstva osebne in premoženjske varnosti. Sodišče poudarja, da toženka v tem postopku ni izrekla ukrepa zaradi kaznovanja za storjena kazniva dejanja, kot zmotno meni tožnik, temveč zaradi varstva javnega reda. Po mnenju sodišča so dejanja, ki jih je v izpodbijanem sklepu opisala toženka in ki jih tožnik na glavni obravnavi ni zanikal, dovolj resne narave, da predstavljajo podlago za uporabo 4. alineje 84. člena ZMZ-1.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - odgovor na tožbo
Okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec uveljavlja dodelitev BPP, ki se upoštevajo kot pogoji za dodelitev BPP, so v prvem odstavku 24. člena ZBPP navedene primeroma. Zato ni izključeno, da se dodelitev BPP na tej podlagi odkloni tudi, če je na podlagi dejstev oziroma okoliščin konkretne zadeve, na katero se nanaša prošnja za BPP, mogoče napraviti sklep, da prosilec za uveljavitev svojih pravic BPP ne potrebuje. Vendar takšnega zaključka ni mogoče utemeljiti na splošnih stališčih, kot je stališče toženke, da odgovor na pritožbo ni procesna dolžnost in da zato opustitev njegove vložitve za stranko nima nobenih neposrednih procesnih zamudnih posledic.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - kazenski postopek - višina zagrožene kazni
V kazenskih zadevah je treba pri presojanju vsebinskega pogoja za dodelitev brezplačne pravne pomoči kot temeljni in ključni okoliščini uporabiti težo dejanja in višino zagrožene kazni ter zahtevnost kazenskega postopka, v katerem se je znašel prosilec za brezplačno pravno pomoč.
zavarovanje izpolnitve davčne obveznosti - davek od dohodkov pravnih oseb - prisilna poravnava
Predlagana prisilna poravnava po eni strani kaže, da se tožeča stranka poskuša izogniti plačilu davka po odločbi, in po drugi strani, da ne razpolaga s sredstvi, s katerimi bi lahko poravnala naloženo davčno obveznost. Kar oboje pomeni, da se utemeljeno pričakuje, da bo izpolnitev davčne obveznosti onemogočena ali precej otežena, s tem pa so, kot pravilno ugotavlja že davčni organ prve stopnje, podane okoliščine, ki opravičujejo izdajo izpodbijanega sklepa na podlagi določb 111. člena ZDavP-2.
ZUP člen 147, 252, 252/3, 260, 260-4. ZDen člen 10.
obnova upravnega postopka - predhodno vprašanje - drugače rešeno predhodno vprašanje - odškodnina od tuje države - rok za vložitev predloga za obnovo postopka
Obnova postopka je izredno pravno sredstvo, ki se lahko dovoli samo v primeru, če so za to izpolnjeni strogo določeni pogoji, to je upoštevanje med drugim tudi objektivnega roka, v katerem je še mogoče vložiti zahtevo za obnovo postopka. Ta je znašal pel let od dokončnosti odločbe (tretji odstavek 252. člena ZUP). Ker je postala denacionalizacijska odločba dokončna oziroma pravnomočna že 19. 1. 1995, je zahteva za obnovo postopka, vložena 30. 1. 2013, prepozna.
Vprašanje pravilne uporabe materialnega prava, to je v tem primeru določbe drugega odstavka 10. člena ZDen, pa ni spadalo v času obravnavanja spornega denacionalizacijskega postopka v pristojnost drugega sodišča ali kakšnega drugega organa. Upravni organ tudi ni zaradi njegove rešitve prekinil postopka in morebitna naknadna drugačna odločitev (ki ni nujno pravno pravilna) v poznejših odločbah upravnega organa (v tem primeru MO Velenje), ne more vplivati na to, da bi tožena stranka lahko dovolila obnovo po 4. točki prvega odstavka 260. člena ZUP za že pravnomočno končan denacionalizacijski postopek.
Ustavitev davčne izvršbe je samostojen pravni institut, in sicer se davčna izvršba ustavi (le), če je podan kateri izmed v prvem odstavku 155. člena ZDavP-2 taksativno določenih razlogov. Prvostopenjski organ je v izpodbijanem sklepu zaključil, da v obravnavani zadevi nobeden od teh razlogov ni podan.
Uredba Sveta (EGS) št. 2913/92 z dne 12. oktobra 1992 o Carinskem zakoniku Skupnosti člen 78, 220, 220/2. ZUP člen 8, 10, 62.
carina - naknadni obračun carinskih dajatev - preferencialno poreklo blaga - poročilo OLAF - potrdilo o poreklu blaga - jezik v postopku
Blago, ki se iz ene uvozi v drugo državo, tu le pretovori ter izvozi nato v naslednjo državo, zgolj zaradi opravljenega pretovora ne pridobi novega porekla.
Vsa pisanja, na katera upravni organ opre svojo odločitev, morajo biti v slovenskem jeziku. Sodišče ne sledi pojasnilu tožene stranke, da njihov prevod ni potreben zato, ker tožeča stranka angleški jezik pozna, saj ga uporablja kot deklarant pri svojem delu v mednarodni špediciji. Tak zaključek je namreč zgolj sklepanje tožene stranke, sodišče pa meni, da četudi tožeča stranka tuj jezik pozna, to ni razlog, ki bi dopuščal odstop od temeljnega pravila, da morajo biti pisanja, ki se uporabijo v upravnem postopku, v slovenskem jeziku.
Po določbi 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP pristojni organ po opravljenem preizkusu zahtevo stranke s sklepom zavrže, če o isti stvari že teče postopek ali je bilo o njej že pravnomočno odločeno, pa je stranka z odločbo pridobila kakšne pravice ali so ji bile naložene kakšne obveznosti. Enako ravna pristojni organ tudi, če je bila izdana zavrnilna odločba in se dejansko ali pravno stanje, na katero se opira zahtevek, ni spremenilo.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - nezahtevni objekt - odmiki - gradnja z manjšim odmikom - soglasje
V zadevi ni sporno, da je bila tožnica v času podaje spornega soglasja ter v času vložitve pritožbe zoper izpodbijano odločbo, ki jo je pooblaščenec tožnice vložil na njeno izrecno zahtevo, poslovno sposobna. Preklic danega soglasja, ki ga je podpisala tožnica in je bil vložen skupaj s pritožbo zoper izpodbijano odločbo ne more vplivati na odločitev v stvari sami, saj je bilo soglasje v času izdaje izpodbijanega akta podano. Iz upravnega spisa sicer izhaja, da je imela tožnica v upravnem postopku pooblaščenko, ki jo je zastopala v postopku, vendar lahko stranka v postopku v skladu z 53. členom ZUP tudi sama daje izjave v postopku. Iz upravnega spisa pa ne izhaja obstoj okoliščin, na podlagi katerih bi upravni organ prve stopnje lahko sklepal, da tožnica ni sposobna skrbeti za svoje pravice in bi moral zato poskrbeti za postavitev začasnega zastopnika (51. člen ZUP) ali skrbnika za poseben primer (212. člen ZZZDR).
dohodnina - obnova postopka odmere dohodnine - nova dejstva in dokazi - dohodki iz tujine - informativni izračun - ugovor zoper informativni izračun
Podatke, razvidne iz obrazcev, bi tožnica lahko uveljavljala v postopku odmere dohodnine za leto 2013. Uveljavljala bi jih lahko v ugovoru zoper informativni izračun dohodnine z dne 31. 3. 2014 (prim. tretji do peti odstavek 267. člena ZDavP-2), ki pa ga ni vložila. Če ji informativni izračun dohodnine za leto 2013 do 15. junija 2014 ni bil vročen, pa bi morala tožnica, v skladu s šestim odstavkom 267. člena ZDavP-2, do 31. julija 2014 sama vložiti napoved dohodnine in s tem tudi izpodbijati domnevo vročitve iz prvega odstavka 85. člena ZDavP-2.
socialno varstvo - institucionalno varstvo - odpust iz doma starejših občanov
S tem, ko je upravni organ pri sklepanju dogovora o trajanju, vrsti, obsegu in načinu zagotavljanja institucionalnega varstva ter o plačilu oz. doplačilu oskrbnih stroškov uporabil pravila ZSV in Pravilnika o postopkih pri uveljavljanju pravice do institucionalnega varstva, je tožnika obravnaval na enak način kot upravičence do institucionalnega varstva iz 8. člena Pravilnika II. Posledično je tudi pravilno uporabil določne ZSV, Pravilnika, Pravilnika II (Pravilnik o standardih in normativih socialnovarstvenih storitev) in ZUP v postopku odpusta tožnika iz DSO. Le tako je namreč mogoče zagotoviti enako obravnavanje vseh oseb, ki se na kakršenkoli način vključijo v institucionalno varstvo v okviru DSO.
ZTuj-2 člen 51, 51/1. ZUP člen 214, 237, 237/2, 237/2-7.
dovoljenje za začasno prebivanje - dovoljenje za prebivanje iz drugih utemeljenih razlogov - osebne okoliščine - obrazložitev odločbe
Pri predhodnem preizkusu tožbe je v konkretnem primeru sodišče ocenilo, da ima izpodbijani upravni akt take bistvene pomanjkljivosti, da zaradi njih ni mogoče presoditi, ali je zakonit ali ne, saj v obrazložitvi tožena stranka sploh ni navedla prav nobenega razloga, zaradi katerega navedenih osebnih okoliščin tožnice (ki je še dojenček, v starosti 12 mesecev in je povsem odvisna od svoje matere, ki ima dovoljenje za začasno prebivanje in delo v Sloveniji) ne bi bilo mogoče šteti kot utemeljen razlog, zaradi katerega je njeno bivanje v Republiki Sloveniji upravičeno, kar onemogoča preizkus zakonitosti izpodbijane odločbe z vidika njene pravilnosti in zakonitosti.
ZZDej člen 5, 5/1, 43, 43/1, 43/2, 44, 44/2, 44/3.
koncesija - odvzem koncesije - pomanjkljivosti pri opravljanju dejavnosti - odprava pomanjkljivosti - načelo sorazmernosti - patronaža in nega na domu
S pogodbo o koncesiji koncendent in koncesionar uredita razmerja v zvezi z opravljanjem javne službe in pogoje, pod katerimi mora koncesionar opravljati javno službo. Med elementi tega razmerja, ki jih „predvsem“ mora pogodba o koncesiji podrobno določiti, ni pogojev za odvzem koncesije, ampak je zakonodajalec predpisal, da „kadar se ugotovi, da koncesionar ne opravlja javne službe v skladu s predpisi, odločbo o koncesiji ter pogodbo o koncesiji, mu koncendent določi rok za odpravo pomanjkljivosti“.
Vsaka - tudi morebiti zgolj administrativna pomanjkljivost, ne glede na morebitne posledice za uporabnike storitev, kakovost storitev in zakonitost opravljanja dejavnosti - ne more biti avtomatično razlog za odvzem koncesije.
Tožena stranka bi morala pred odvzemom koncesije tožečo stranko opozoriti in ji naložiti določena postopkovna ravnanja, v skladu z naravo in potrebami nemotenega opravljanja paliativne dejavnosti. O tem, kako naj tožeča stranka ravna v situaciji, ko zaradi specifičnih obremenitev izvajalcev koncesijske dejavnosti prihaja do zaposlitvenih sprememb med nosilci koncesijske dejavnosti, zato da bi ta dejavnost potekala nemoteno in na isti kakovostni ravni ter zakonito ne glede na dinamiko očitno pogostih zaposlitvenih sprememb.
ZUseP-1 člen 92, 93, 93/1, 93/1-1, 97, 97/1, 100, 102, 102/1, 108. ZPNačrt člen 109.
razlastitev - pogoji za razlastitev - odločba o razlastitvi - namen razlastitve - javna korist - omejitve pravnega prometa - služnostna pravica na nepremičnini
Razlastitvena upravičenka more vztrajati pri uresničitvi razlastitvenega namena, predvidenega v prostorskem aktu, ob razlastitvi za to potrebnih zemljišč, če oziroma ker ob širitvi pokopališča na njena zemljišča ne bi bila zagotovljena prostorska in funkcionalna celovitost pokopališča, pač pa bi bilo (po širitvi) pokopališče razdeljeno na dva dela. Sodišče se ne strinja s tožnikoma, da bi moral organ glede na njune navedbe v postopku dejansko stanje dopolnjevati, tako da bi se ugotavljalo, ali bi se njuno zemljišče, ki bi jima ostalo ob širitvi pokopališča na zemljišča v lasti razlastitvene upravičenke (ki se lokacijsko nahajajo med zemljišči v lasti razlastitvene upravičenke), lahko uporabilo za izgradnjo stavbe za trgovske ali storitvene dejavnosti za potrebe pokopališča, in ali je možnost vzpostavitve javno zasebnega partnerstva.
Ugotavljanje pogojev za razlastitev iz 92. člena ZUreP-1 in 93. člena tega zakona (obstoj javne koristi, nujnost razlastitve, sorazmernost med javno koristjo in posegom v zasebno lastnino) ni stvar razlastitvenega postopka, ampak postopka za ugotovitev javne koristi (100. člen ZUreP-1).
Če gre za razlastitveni namen iz 1. točke prvega odstavka 93. člena ZUreP-1, predviden v OPPN, kot v obravnavanem primeru (izgradnja pokopališča kot gospodarske javne infrastrukture), je stvar postopka za ugotovitev javne koristi za razlastitev ocena, ali je za uresničitev predvidene prostorske ureditve odvzem lastninske pravice potreben ter ali pri tem ne gre za nesorazmeren poseg; pravilnost načrtovanja prostorske ureditve v OPN oziroma OPPN pa stvar razlastitvenega postopka ni.
Rok mora biti določen tako, da razlastitvenemu zavezancu omogoča realizacijo pravice do vrnitve razlaščene nepremičnine po 111. členu ZUreP-1, kar pomeni, da pričetek ne more biti vezan na neko bodoče negotovo dejstvo, razlastitvenemu upravičencu pa mora omogočiti realizacijo gradnje.
odmera davka v posebnih primerih - sredstva za privatno potrošnjo - gotovina - izvor premoženja - dokazno breme - zaslišanje prič - vpogled v upravne spise
Vpogled v spise je opravil pooblaščenec tožnice, vpogled pa mu je davčni organ omogočil v skladu s pooblastilom, to je (samo) v delu, ki se nanaša na prijavo premoženja tožničinega moža. Ker se dokumentacija družbe C. d.o.o. in KPK ni nanašala na prijavo premoženja, pooblaščencu ni bila pokazana. Glede na takšno stanje stvari ni mogoče govoriti o kršitvi pravice do vpogleda v upravne spise iz 82. člena ZUP in s tem o kršitvi pravil postopka, še posebej ne takšni, ki bi tožnici onemogočila, da se izreče o okoliščinah in dejstvih, ki so pomembne za odločitev in s tem o bistveni kršitvi pravil davčnega postopka.
Dokazno breme, od kod ji denar za kupnino za nepremičnini, v skladu s prvim odstavkom 76. člena ZDavP-2 je bilo na tožnici in ni bila dolžnost davčnega organa, da to ugotavlja in dokazuje. Zato mu ni mogoče očitati, da „ni z ničemer dokazal, da bi obstajal kakršenkoli dokaz, da je tožnica prejela ta denarna sredstva od kogarkoli drugega razen od svojega moža“. Verjetnost zatrjevanega namreč v primeru, ko gre za odmero davka na podlagi 68. člena ZDavP-2, ni dovolj, temveč mora biti davčni organ v resničnost zatrjevanega prepričan, če že ne povsem gotov, da je dejansko stanje takšno, kot se zatrjuje.
nedovoljena gradnja - odlog izvršbe - predlog za odlog izvršbe pred izdajo sklepa o dovolitvi izvršbe - zavrženje predloga za odlog izvršbe
Napačno je stališče tožnice, da ZGO-1 v 156.a členu možnosti odložitve izvršbe ne omejuje na situacije, ko bi že prišlo do izdaje formalnega sklepa o dovolitvi izvršbe, saj kaj takega iz citirane določbe ne izhaja.
upravni postopek - stroški upravnega postopka - stranke z nasprotujočimi interesi - uspeh v postopku
ZUP v prvem odstavku 114. člena pravico stranskega udeleženca do povračila stroškov (in s tem dolžnost stranke, na zahtevo katere se je postopek začel, do plačila teh stroškov) veže na uspeh v postopku, pri čemer kot merilo tega uspeha izrecno predpisuje „uspeh z zahtevkom“. Za pravilno in zakonito odločitev o tem, ali oziroma v kakšni meri gre stranskemu udeležencu povračilo stroškov postopka, je torej treba jasno in nedvoumno opredeliti, kakšen je bil njegov zahtevek.
Tožnik kljub pozivu toženke v odrejenem roku projekta ni uskladil z ugotovitvami, ki izhajajo iz strokovnega mnenja in strokovnimi izsledki že izdelanih geološko geomehanskih mnenj, torej ni predvidel odvodnjavanja na način, ki kot edini sprejemljiv izhaja iz strokovnega mnenja, ampak je v načrtu interne kanalizacije odvodnjavanje in čiščenje odpadne vode iz objekta še vedno predvideno preko začasne MBČN v ponikanje, kar je glede na navedeno strokovno mnenje neprimeren način, zato je ugotovitev toženke, da ni pogojev za izdajo gradbenega dovoljenja, pravilna in skladna z zakonom.