ZUS člen 26, 26/3, 61, 61/1, 61/5, 65, 65/1. ZUP (1986) člen 6.
upravni postopek - s strani pošte potrjena oddajna knjiga - primeren dokaz o vloženi vlogi v upravnem postopku - molk organa
Po upravno-sodni praksi se lahko štejejo poštni izkazi, kot ga je predložila tožeča stranka (od pošte potrjena oddajna knjiga), za primeren dokaz o vloženih vlogah v upravnem postopku, kajti ZUP glede tega nima posebnih pravil. Sodišču ni bilo treba preverjati verodostojnosti tega dokaza, ker tožena stranka neverodostojnosti kopije oddajne knjige ni uveljavljala. Trditev, da dokaz o poslani priporočeni pošiljki ne potrjuje, da je bila vloga dejansko vložena, če ni predložena tudi vsebina te pošiljke, pa neutemeljeno poskuša odvzeti pomen, ki ga ima v praksi potrdilo o poslani poštni pošiljki. Trditev, da si je tožeča stranka v letu 1997 urejala status tujca v pravnem pogledu ne izključuje možnosti, da je tožnik 26. 6. 1997 vložil tudi prošnjo za sprejem v državljanstvo z naturalizacijo.
radijsko dovoljenje - pristojbina za uporabo radijske frekvence
Katero dejanje oziroma akt zakonodajalec šteje za začetek uporabe radijske frekvence, kar je sicer relevantno za zakonsko obveznost plačevanja pristojbine, izhaja iz določila 1. odstavka 37. člena ZTel, in sicer je po tem določilu čas izdaje radijskega dovoljenja relevanten za plačevanje pristojbine za uporabo radijskih frekvenc. Dejstvo, da (pri)tožnik radijske postaje dejansko ne uporablja, ne vpliva na obveznost plačila pristojbine. Ko zavezanec pridobi radijsko dovoljenje, Uprava RS za telekomunikacije frekvence ne more podeliti nikomur drugemu in od tega trenutka ni nobenega drugega zavezanca za plačilo pristojbine razen lastnika dovoljenja.
ZVK člen 13, 13/3-2, 13/3-5, 13, 13/3-2, 13/3-5. ZUP člen 147, 147.
nelojalna konkurenca - predhodno vprašanje
Dejanja nelojalne konkurence lahko predstavlja tudi prodaja blaga z oznakami, ki utegnejo ustvariti zmedo na trgu, čeprav ne gre za znak, ki je zavarovan z blagovno znamko. To pa v obravnavanem primeru pomeni, da je treba ugotavljati, če lahko ustvari zmedo glede izvora blaga, v tem primeru alkoholne pijače, celostna podoba izdelka, ki ga izdeluje tožeča stranka, pri čemer je treba upoštevati ne samo besedo ČINARINO, ki je bila ob izdaji prvostopne odločbe sicer zaščitena z dokončno pravnomočno odločbo o blagovni znamki, temveč celotni izdelek z vsemi podrobnostmi, kot jih navaja predlagatelj začasne prepovedi dejanj nelojalne konkurence. Ker je primerjava obeh izdelkov nujna v obravnavanem postopku, torej sama rešitev oziroma pravnomočna odločba o priznanju blagovne znamke ČINARINO, ki obsega zgolj besedno zaščito, ne more predstavljati celotnega dejanskega stanja, ki ga je treba ugotoviti v obravnavanem postopku. Ker torej ugotovitev podobnosti v obravnavanem postopku ni odvisna le od rešitve upravnega spora o priznanju blagovne znamke Činarino je po mnenju sodišča organ prve stopnje kršil določila ZUP, ko je postopek prekinil, tožena stranka pa je tak sklep iz pravilnih razlogov odpravila.
Po prvem odstavku 64. člena ZDen so morale fizične osebe vložiti zahtevke za denacionalizacije do 7. 12. 1993. V zahtevku je bilo treba jasno navesti ime upravičenca, akt o podržavljenju in druge obvezne sestavine vloge (62. člen ZDen), pri čemer je bilo mogoče vlogo glede bistvenih sestavin (upravičenec, premoženje, vlagatelj) dopolnjevati do 7. 12. 1993, vlogi pa je bilo treba priložiti tudi predpisana dokazila.
Za dosego pogojne davčne oprostitve po določbah ZPD morajo biti izpolnjeni vsi pogoji, ki jih določata 6. in 7. člen. Le kupcem iz 6. člena zakon omogoča, da ob izpolnitvi formalnih pogojev, predpisanih v 7. členu zakona, ob nakupu uveljavljajo (pogojno) davčno oprostitev. Ker je pravica prodajalca pogojena s statusom kupca, je prodajalec tudi po presoji sodišča tisti, ki je dolžan izpolnitev tega pogoja preveriti, formalno popolna izjava kupca je že na podlagi izjave mogoče preveriti tudi podatke, navedene v 7. odstavku 16. člena Pravilnika o uporabi zakona o prometnem davku, zato posledice opustitve preveritve resničnosti in pravilnosti kupčeve izjave v tem obsegu nosi prodajalec. Kupec nosi posledice nenamenske uporabe s pogojno davčno oprostitvijo kupljenih proizvodov le v primeru, ko nenamenske uporabe ni mogoče ugotoviti na podlagi izjave same.
ZDavP člen 95/2, 46, 46/2, 95, 95/2, 46, 46/2, 95.
vračilo davka - dolgovni seznam - dohodnina
Tožnik sicer res ugovarja odločbi o odmeri dohodnine za leto 1998, vendar se ne strinja z delom odločitve, ki se nanaša na pobot neporavnanih obveznosti, ki jim je že potekel rok plačila. Glede na to, da je tožnik že v upravnem postopku zatrjeval, da je s samostojno dejavnostjo zaključil ima (oz. bi lahko imela) ta okoliščina vpliv tudi na izpodbijani del odločbe o odmeri dohodnine, ki je napadena v tem upravnem sporu. Po presoji sodišča bi moral davčni organ tudi v taki situaciji uporabiti določbo 2. odstavka 46. člena ZDavP in dati zavezancu možnost, da preveri dolgovni seznam in svoje podatke primerja z uradnimi podatki.
Pritožba zoper odmerno določbo je bila vložena po poteku petnajstdnevnega roka, ki ga ni mogoče podaljšati, in torej prepozno. Zato je prvostopni davčni organ ravnal pravilno, ko je pri preizkusu njene pravočasnosti pritožbo zavrgel. Pravilno pa je ravnala tudi tožena stranka, ko je tožnikovo pritožbo iz istega razloga zavrnila. Vsebinski pritožbeni ugovori se v takšnem primeru, ko se pritožba zavrže, ne presojajo.
Za opredelitev vrste dohodka, ki se obdavčuje, je bistveno, za kateri vir dohodnine gre z ozirom na davčnega zavezanca. V konkretnem primeru je torej bistveno, ali gre za (osebni) prejemek članov nadzornega sveta iz naslova opravljanja njihove funkcije ali pa za prejemek iz njihovega premoženja. Pri tem ni pomembna okoliščina, iz katerega vira izplačuje prejemke izplačevalec. Obravnavanih nagrad, čeprav izplačanih iz dobička, ni mogoče opredeliti kot dohodek iz premoženja, saj le-te nesporno ne izhajajo iz udeležbe nagrajenih članov nadzornega sveta v kapitalu družbe, ampak je njihova podlaga v opravljanju nadzorne funkcije pri poslovanju družbe. Fizične osebe, ki prejemajo dohodke iz tega naslova, pa so po določbi 15. člena ZDoh zavezane za davek od osebnih prejemkov.
ZDavP člen 15. ZPD člen 3, 22, 22/2. ZDDPO člen 11, 12. Slovenski računovodski standardi standard 21.
davek od dobička pravnih oseb (DDV) - verodostojna knjigovodska listina - dokazno breme - prometni davek - storitev tuje pravne osebe domači pravni osebi
Verodostojne knjigovodske listine so predpisano sredstvo dokazovanja nastanka, vsebine in obsega poslovnega dogodka. Na navedeni podlagi tudi po presoji sodišča obravnavana pogodba, sklenjena z A. holding G.m.b.H. Dunaj in na njeni podlagi izdani računi, brez (ustrezno) dokumentirane vrste in obsega izpolnitve obveznosti s strani dobavitelja, ne predstavlja (zadostne) podlage za davčno priznanje knjiženih odhodkov. ZDavP kot posebni upravni postopek namreč omogoča ugotavljanje dejanskega stanja in s tem dokazovanje poslovnih dogodkov tudi z drugimi dokaznimi sredstvi. Dokazno breme je na strani davčnega zavezanca, ki mora po določbi 15. člena ZDavP za svoje trditve v davčnem postopku predložiti dokaze. Pojem fizična oseba po določbi 3. člena ZPD po mnenju sodišča ne obsega tudi tuje pravne osebe. Tako po ZPD, kot je veljal v kontroliranem obdobju (leta 1997), tožeča stranka ni bila zavezana k plačilu prometnega davka od storitev, ki jih je zanjo opravila tuja pravna oseba.
Določba 4. odstavka 66. člena ZPD je podlaga za odločanje o zahtevi davčnega zavezanca za vračilo prometnega davka v primeru, ko je napačno obračunani prometni davek zavezanec sam tudi plačal (in ga ni prevalil na kupca). Pač pa je potrebna pisna zahteva kupca oziroma naročnika storitve v primeru odločanja o zahtevi davčnega zavezanca za vračilo prometnega davka v primeru, ko je bil od davčnega zavezanca izterjan prometni davek, ki ni bil pravilno obračunan in plačan, plačal pa ga je kupec ali naročnik storitve (3. odstavek 66. člena). V 3. in 4. odstavku 66. člena sta torej zaobseženi dve različni dejanski stanji, od katerih je le eno - tisto iz 3. odstavka - pogojeno s kupčevo zahtevo in ne obe.
nelojalnost - državljanstvo upravičenca do denacionalizacije
Tožena stranka je v svoji izpodbijani odločbi prezrla, da tožnica v upravnem postopku zaradi napačne razlage 3. odstavka 63. člena Zakona o denacionalizaciji ni imela možnosti izpodbijati domneve nelojalnosti svojega pravnega prednika. Ustavno sodišče RS je v odločbi U-I-23/93 zavzelo namreč stališče, da je potrebno določbo 3. odstavka 63. člena Zakona o denacionalizaciji razlagati kot domnevo, zoper katero je mogoč in dovoljen nasproten dokaz, stranki je dovoljeno dokazovanje lojalnosti.
ZUS člen 59, 59/2, 59, 59/2. ZUP člen 103, 103/3, 103, 103/3.
zamuda roka - vrnitev v prejšnje stanje
Glede na 3. odstavek 103. člena ZUP mora stranka sama dokazati, da je prišla v zamudo zaradi lastne in očitne pomote. Ob vložitvi predloga za vrnitev v prejšnje stanje, pa je tožeča stranka zgolj navajala, da je imela na odločbi z dne 5. 5. 2000 naveden kot datum prejema 12. 5. 2000 (kar je v nasprotju z dejansko vročitvijo odločbe tožeči stranki - 11. 5. 2000), vendar za to navedbo ni predložila nobenega dokazila. Procesne določbe ZUP, ki obravnavajo vrnitev v prejšnje stanje pa so glede povezanosti trditvenega in dokaznega bremena strožje ter zahtevajo istočasnost navedbe in predložitve dokaza (oziroma oprave dejanja).
ZSZ člen 59, 59/4, 61, 61/1-4. Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča člen 11, 11/2.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - oprostitev plačila
Sistematična razlaga določila 2. odstavka 11. člena Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča (Odlok, Uradni list RS, št. 72/95 in 36/2000) vodi k sklepu, da obstoja nevarnosti za nujno preživetje iz 4. alinee 2. odstavka 11. člena Odloka ni dopustno ugotavljati samo na podlagi objektivnega kriterija, kot je bruto zajamčeni dohodek na zaposlenega. Pri uporabi določila 4. alinee 2. odstavka Odloka si torej upravni organ lahko pomaga z objektivnimi kriteriji, vendar pa mora odločati tudi na podlagi specifičnih okoliščin primera - še posebej če jih stranka uveljavlja.
Plačilo pristojbine je vezano na veljavno radijsko dovoljenje, ne pa na uporabo oziroma neuporabo radijske postaje. Okoliščina, da tožeča stranka določen čas ni uporabljala radijske postaje, ne vpliva na njeno obveznost do plačila pristojbine.
Obdobje, za katerega se priznava odškodnina po ZSPOZ je enako obdobju, za katerega ima upravičenec priznan status žrtve vojnega nasilja. Status žrtve vojnega nasilja pa je mogoč samo za čas od 6. 4. 1941 do 15. 5. 1945, izven tega obdobja pa ne.
V obravnavani zadevi je tožena stranka s pisno vlogo izjavila, da tožbo umika, zato je sodišče na podlagi 3. odstavka 37. člena ZUS postopek s sklepom ustavilo. Odločitev o stroških postopka temelji na določbah 1. in 3. odstavka 23. člena ZUS. V upravnem sporu namreč sodišče o stroških postopka po določbah Zakona o pravdnem postopku odloča le v primeru meritornega odločanja o pravici, obveznosti ali pravni koristi stranke.
Datum registracije za DDV je pravno relevanten zaradi posledic - ugodnosti, ki jih imajo tako posamezna pravna oseba, kot tudi vsi drugi zavezanci, ki so registrirani za DDV. Glede na navedeno tudi po presoji sodišča davčni organ ne more določiti datuma registracije za obdobje, preden je bilo ugotovljeno, da so izpolnjeni pogoji za vpis v register zavezancev za DDV.
Na podlagi določbe 1. točke 1. odstavka 42. člena ZDDV ni mogoč naknadni popravek odbitka vstopnega DDV v primeru pomotnega neuveljavljanja odbitka vstopnega DDV v rednem obračunu DDV.
razveljavitev podzakonskega predpisa - učinek na še nepravnomočna pravna razmerja - dovolilnice za mednarodni prevoz blaga
Razveljavitev protiustavnega ali nezakonitega podzakonskega predpisa ali splošnega akta, izdanega z izvrševanjem javnih pooblastil učinkuje le na pravna razmerja, v katerih do razveljavitve še ni bilo pravnomočno odločeno, medtem ko na pravna razmerja, ki so s pravnomočnimi odločbami že urejena, praviloma nima učinka, razen, če je bila zoper posamični upravni akt pravočasno vložena ustavna pritožba. Določba 45. člena ZUstS ob smiselni uporabi 44. člena istega zakona torej pomeni, da lahko razveljavitev podzakonskih predpisov učinkuje tudi na pravna razmerja, o katerih do razveljavitve še ni bilo pravnomočno odločeno.
znižanje davčne osnove za dohodnino - investiranje v opredmetena osnovna sredstva - davek od dohodka iz dejavnosti
Za upoštevanje olajšave po 1. odstavku 48. člena ZDoh je odločilno, da je investicija v opredmeteno osnovno sredstvo knjižena v poslovne knjige oziroma evidence na podlagi verodostojnih dokumentov in ob koncu leta izkazana v popisnih listin in bilanci stanja. Pri zasebnikih, ki vodijo poslovne knjige po sistemu enostavnega knjigovodstva, je to register osnovnih sredstev.
Predpogodba je sposobna za izkaz lastninske pravice, če je lastninska pravica na podlagi take predpogodbe iztožljiva. Če je pridobitev lastninske pravice na opredmetenih osnovnih sredstvih na podlagi predpogodbe iztožljiva, potem jo je potrebno upoštevati kot verodostojno listino, v nasprotnem pa je potrebno natančno obrazložiti, zakaj glede na njeno vsebino, to ni.