Ni mogoče pritrditi stališču tožene stranke, da se določba 4. točke 1. odstavka 9. člena ZDoh nanaša le na prostovoljna zavarovanja, uvedena z ZPIZ. Po tej določbi je relevanten le namen zavarovanja, ne pa organizacija, ki ga izvaja.
ZDDV člen 55. Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost člen 101, 103, 105.
davek na dodano vrednost (DDV) - vračilo davka
S pravilnikom kot podzakonskim aktom ni mogoče prodajalcu predpisati strožje obveznosti kot je tista, ki izvira iz pooblastilnega razmerja pri opravljanju posla za drugega.
Če zahtevek za denacionalizacijo določene nepremičnine v sicer pravočasno vloženi zahtevi za denacionalizacijo ni bil postavljen do izteka roka iz 64. člena ZDen, tega ni mogoče sanirati z dopolnjevanjem zahteve na podlagi 68. člena ZUP.
tehnični pripomoček - upravičenost do doplačila - pravice civilnega invalida vojne
Po 1. odstavku 97. člena ZVojI zdravniška komisija ugotavlja potrebnost tehničnega pripomočka in ne upravičenosti do doplačila. Slednje je pravno vprašanje, o katerem odloča upravni organ.
denacionalizacija - vrnitev nepremičnine v naravi - ničnost pravnega posla - določljivost parcele - funkcionalno zemljišče
Ničnostnega razloga iz 3. točke 267. člena ZUP ni mogoče uveljavljati zaradi nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ali zaradi napačne uporabe materialnega prava. Če je parcela, ki naj bi bila po denacionalizacijski odločbi vrnjena kot del prejšnje, večje parcele, določljiva, izreka odločbe, s katerim je odločeno o vrnitvi dela parcele v naravi, ni mogoče šteti za neizvršljivega.
Zavrnili razlog za (ne)priznanje znamke po 1. točki 1. odstavka 19. člena ZIL, to je nasprotovanje zakonu ali morali, se nanaša na znak, za katerega se zahteva zavarovanje, in ne na prijavitelja.
Če oseba, ki je vložila tožbo v imenu druge osebe, pa pooblastilnega razmerja z njo ne izkaže, šteje tožba za tožbo vlagatelja in ne za tožbo v njej navedene tožeče stranke.
upravičenec za uveljavljanje pravice iz Zden - pravočasnost zahteve za denacionalizacijo
To, da je stranka v denacionalizacijskem postopku predložila listino o podržavljenju, samo po sebi še ne pomeni, da je vložila zahtevek za vrnitev v njej obravnavanega premoženja. Listina o podržavljenju še ne nadomesti zahtevka za denacionalizacijo.
Ker določba 78. člena ZDen zagotavlja, da lahko dedujejo denacionalizirano premoženje tudi dediči upravičenčevega dediča, imajo ti dediči po 15. členu ZDen tudi procesno upravičenje za vložitev zahteve za denacionalizacijo.
pravno sredstvo - neupoštevanje pravočasno vložene zahteve za izdajo začasne odredbe
Dejstva, da v programu lastninskega preoblikovanja podjetja ni bila upoštevana pravočasno vložena zahteva za izdajo začasne odredbe, ni mogoče sanirati z zahtevo po 46. členu ZUstS, oprto na odločbo Ustavnega sodišča, št. U-I-22/95 z dne 14. 3. 1996, saj upravičencem škoda ni nastala na podlagi odpravljenega dela 9. člena Uredbe o pripravi programa preoblikovanja in o izvedbi posameznih načinov lastninskega preoblikovanja podjetij.
koncesija - podelitev koncesije - razveljavitev javnega razpisa - upravni spor - pravni interes - procesne predpostavke - zavrženje tožbe - zavrženje predloga za začasno odredbo -
Pravni interes je bistvena predpostavka za dovoljenost upravnega spora in predstavlja možnost, da stranka v postopku, ki ga vodi, izboljša svoj pravni položaj. Po presoji sodišča pa tožnik nima pravnega interesa v tem upravnem sporu, ker je bil javni razpis za podelitev koncesije, kot podlaga za dodelitev koncesije Dimnikarstvu AA s.p., razveljavljen. Ker je sodišče tožbo zavrglo, ne obstaja več procesna predpostavka o vloženi tožbi, zato je sodišče zahtevo za izdajo začasne odredbe zavrglo ob uporabi določila prvega odstavka 69. člena ZUS.
popravljanje pomot v odločbi - lokacijsko dovoljenje
Upravni organ ni storil nobene napake ali pomote pri zapisu, temveč je bil namen upravnega organa izdati točno tako odločbo o lokacijskem dovoljenju, kakršno je izdal. Če pa lokacijska dokumentacija ni bila povsem v skladu z voljo investitorjev, pa to ni več stvar upravnega organa, sicer pa je imela tožnica možnost odločitev takoj po prejemu odločbe tudi izpodbijati. Ima pa še vedno možnost zahtevati spremembo lokacijskega dovoljenja v skladu z določbo 65. člena ZUN.
prometna vrednost obveznice - davek na dediščine in darila
Ni nujno, da je prometna vrednost obveznic, izdanih po določbah 3. in 4. člena ZIOOZP, enaka njihovi nominalni vrednosti. Zato jo je treba ob odmeri davka na dediščine izrecno ugotavljati.
Pooblaščenka tožnice je obvestila davčni organ, da zastopa tožnico in predložila pooblastilo za zastopanje šele po tem, ko je bila izdana prvostopna odločba in tudi že odrejena njena vročitev tožnici. To pa pomeni, da je bila vročitev odločbe pravilno odrejena in s tem tudi opravljena tožnici kot stranki, ki je takrat - ob izdaji odločbe in ob njenem odpošiljanju - še nastopala v postopku samostojno, brez pooblaščenca.
ZDavP člen 26. Uredba o pogojih, pod katerimi je potrebno plačila in prejemke davčnim zavezancem nakazovati na njihove račune pri bankah in hranilnicah ter o načinu poročanja bank in hranilnic člen 3, 3/3.
izdaja potrdila o oprostitvi davčnih obveznosti
Odločba, s katero je prvostopni organ zavrnil izdajo potrdila o davčni oprostitvi kot neutemeljeno, po vsebini predstavlja negativno potrdilo, ki nima značaja konkretnega upravnega akta, saj se z njo ne odloča o kakšni pravici, obveznosti ali pravni koristi stranke (pač pa je zgolj dokazno sredstvo za dokazovanje določenih dejstev - v drugem postopku). To pa pomeni, da zoper tako odločbo pritožba ni dopustna. Pritožbo tožeče stranke bi v obravnavani zadevi kot nedovoljeno tako tožena stranka morala zavreči.
Vročilnica, ki jo podpišeta prejemnik in vročevalec in na kateri prejemnik sam z besedami zapiše dan prejema (prvi odstavek 97. člena ZUP), je dokaz o vročitvi pošiljke naslovniku. Na tožniku je torej, da dokaže, da pošiljke ni prejel. Tega pa z navedbo, da odločbe ni prejel in zgolj zatrjevanjem, da podpis ni njegov, ob dejstvu, da je povratnica sicer povsem jasno izpolnjena in brez pripomb vročevalca, ki jih je sicer le-ta dolžan navesti na vročilnici, če spis ni izročen osebno naslovniku (četrti odstavek 97.člena ZUP), tudi po presoji sodišča ni uspel izkazati.
V obravnavanem primeru je tožnik opravljal promet novih uvoženih avtomobilov in v skladu z določbo 6. odstavka 16. člena ZPD v osnovo za davek od prometa proizvodov po presoji sodišča utemeljeno ni všteval kupcem zaračunanih odvisnih stroškov, ki po splošni določbi 15. člena ZPD sicer povečujejo davčno osnovo.
Tožena stranka je pravilno presodila, da vložena tožba po 100. členu ZIL, ki temelji na dejanski podlagi slabovernosti prijavitelja oziroma njegovi neupravičenosti do prijavljenega znaka, ni predhodno vprašanje v postopku priznanja znamke. Vprašanje dobre vere prijavitelja in njegova upravičenost do prijavljenega znaka ni del dejanskega stanu na podlagi katerega tožena stranka izda odločbo o prijavi znamke z uporabo materialnih določb ZIL.
Glede na izrek njene odločbe je tožena stranka odpravila nadomestno prvostopno odločbo in zadevo vrnila prvostopnemu organu v dopolnitev postopka in ponovno odločanje, ter zavrgla pritožbo tožeče stranke zoper prvostopno odločbo z dne 27. 11. 2000. Tak izrek pa ni razumljiv. Če je tožena stranka nadomestno prvostopno odločbo odpravila, in pritožbo sedaj tožeče stranke zoper prvostopno odločbo z dne 27. 11. 2000 zavrgla, je v veljavi prvostopna odločba z dne 27. 11. 2000, in ni jasno, kako naj prvostopni organ dopolni postopek in o čem naj ponovno odloči. Ker mora biti izrek odločbe določen (213. člen ZUP, Uradni list RS, št. 80/99, 70/00 in 52/02), po presoji sodišča pa izrek izpodbijane odločbe ni tak, gre za bistveno kršitev pravil postopka.
Po 229. členu ZUP lahko pritožbo poleg stranke vloži vsaka oseba, če odločba posega v njene pravice ali pravne koristi. Že obstoječe zemljiškoknjižno stanje je zadosten izkaz pravnega interesa tožeče stranke, da vloži pritožbo zoper odločbo o parcelaciji parc. št. 798/10. Ta parcela je po zemljiškoknjižnem stanju med njenimi sredstvi.