ZDoh člen 15, 16, 16/1-3. Sporazum med SFRJ in Italijansko Republiko o izogibanju dvojnemu obdavčevanju dohodka in premoženja člen 18.
dohodnina - davek od osebnih prejemkov - pokojnina iz tujine
Ker je tožnik državljan Republike Slovenije in ima prebivališče v Sloveniji, se po določilih 18. člena Sporazuma med SFRJ in Italijansko Republiko o izogibanju dvojnemu obdavčenju dohodka in premoženja (Uradni list SFRJ, Mednarodne pogodbe št. 2/83 - Sporazum) pokojnina, ki jo prejema iz Italije obdavči samo v Republiki Sloveniji in to po zakonu, s katerim je davek od dohodka predpisan v Republiki Sloveniji, torej po določbah ZDoh. To pa pomeni, da je neutemeljen tožnikov očitek, da bi moral davčni organ in tožena stranka na podlagi davčnega predpisa Republike Italije znesek pokojnine, ki jo je prejel iz Italije, znižati za stroške, ki po 3. alinei prvega odstavka 16. člena ZDoh niso izvzeti iz osnove za davek od osebnih prejemkov.
Organ opravi preizkus, ali so izpolnjeni procesni pogoji za odločanje o obnovi postopka(dovoljenosti in pravočasnosti) ter preizkus ali bi dejstva in dokazi, ki se navajajo v predlogu za obnovo, lahko pripeljali do drugačne odločitve v obnovljenem postopku (267. člen ZUP). To v obravnavanem primeru, ko je organ prve stopnje svojo odločitev oprl na 1. točko 260. člena ZUP pomeni presojo, ali bi lahko okoliščine ugotovljene v inšpekcijskem postopku pripeljale do drugačne odmere davka iz dejavnosti za leto 1998, če bi bile znane in upoštevane v prejšnjem postopku. Ali gre za obnovitveni razlog po 1. odstavku 260. člena ZUP in ali so sploh izpolnjeni zakoniti pogoji za obnovo postopka pa tudi po presojo sodišča zgolj z pavšalnim navajanjem organa prve stopnje, da je bil z inšpekcijskim pregledom ugotovljen nerealen poslovni rezultat in da so bile poslovne knjige za leto 1998 nepravilno vodene, ni mogoče presoditi. Zato je tak sklep nezakonit. Brez navajanja konkretnih okoliščin in dejstev, ki kažejo na to, da so bile poslovne knjige nepravilno vodene in da je bil v napovedi izkazan poslovni rezultat nerealen, namreč ni mogoče oceniti, ali bi zaradi tega lahko prišlo do drugačne odmere davka.
Določbe 34. in 1. odstavka 40. člena ZDDV je potrebno v vsakem primeru v celoti upoštevati in navesti dovolj podroben opis vrste opravljene storitve in njeno količino, da se izključi kakršenkoli dvom o tem, kakšna storitev je bila opravljena in v kakšni količini. Opis storitev na računih le z navedbo "stroški nadzora", kot je v obravnavanem primeru, ni dovolj določen, količine opravljenih storitev pa računi sploh ne vsebujejo, saj samo navedba vrednosti storitev glede na zakonske določbe ne zadošča.
davek od dohodka iz premoženja - opremljeni stanovanjski prostori
Opremljeni stanovanjski prostor je tisti, ki ga je mogoče brez dodatne opreme uporabljati za normalno prebivanje in vključuje tudi ležišča, pri čemer vrednost posameznih kosov opreme ni bistvenega pomena.
dohodnina - davek od dohodka iz premoženja - izdaja odločbe
V osnovo za dohodnino je treba všteti tudi dohodke, dosežene z oddajanjem stanovanja v najem, ki jih zavezanec ne napove do zakonsko določenega roka in mu je zato po uradni dolžnosti odmerjen davek od dohodkov iz premoženja. Vendar je treba v postopku odmere dohodnine upoštevati, da se v skladu z 9. alineo 6. člena ZDoh (1992) v osnovo za dohodnino vštevajo dohodki, doseženi z oddajanjem premoženja v najem, v tisti višini, od katere je bil davek odmerjen. To pa pomeni, da mora biti še pred izdajo odločbe o dohodnini izdana tudi odločba o davku od dohodkov od premoženja, bodisi na podlagi zavezančeve napovedi bodisi po uradni dolžnosti. Odločba pa je v upravnem postopku izdana, ko je pravilno in zakonito vročena stranki, zato nasproti strankam učinkuje šele z njeno vročitvijo. Izdati odločbo pomeni določiti njeno vsebino, s katero mora biti stranka seznanjena.
davek od dohodka iz premoženja - najemnina - vložena napoved - odmera davka isto obdobje možu davčne zavezanke
Tožnica v postopku odmere davka od dohodkov iz premoženja za leto 1994 ne more zahtevati, da ji davčni organ odmeri še davek od dohodkov od premoženja za čas od junija 1992 do junija 1994 na podlagi njene napovedi za dne 1. 7. 1994, saj je bil za navedeno obdobje davek odmerjen že njenemu možu, zato davka od dohodkov iz premoženja kljub vloženi napovedi ni mogoče odmeriti še tožnici.
Podatek o vrsti in količini prodanega blaga je po 5. točki 34. člena ZDDC obvezna sestavina računa, ki se izda davčnim zavezancem. Davčni zavezanec sme odbiti vstopni davek samo, če je izkazan na računih iz 34. člen ZDDV (šesti odstavek 40. člena ZDDV). Na pravico do odbitka vstopnega davka se neposredno veže pravica do vračila: če gre za zavezance s sedežem v Sloveniji, izrecno (53. člen), če nimajo sedeža v Sloveniji, pa za njih ob smiselni uporabi citiranih določb in na podlagi prvega odstavka 54. člena ZDDV velja isto.
verodostojna knjigovodska listina - odmera davka od dohodkov iz dejavnosti
Davčni zavezanec je tisti, ki mora utemeljiti odhodke, ki jih je vključil in uveljavljal v davčni napovedi. Te povezanosti oziroma pogojenosti izdatkov za doseganje (konkretnih) prihodkov, pa tožnik zgolj s pavšalnim navedbami o potrebnosti izdatkov (za kravato, športna oblačila in karte za tenis) zaradi delovanja velikega števila odvetnikov (okrog 1000) na relativno majhnem prostoru, ni dokazal. Stroškov po predloženih računih, izstavljenih za gostinske usluge za dva meseca skupaj, ker so brez številke, brez datuma izdaje in natančne predstavitve dogodka, ker je vsebina poslovnega dogodka le pavšalno opredeljena in ker so bili knjiženi konec leta, ni mogoče priznati med odhodki, ker ne temeljijo na verodostojni knjigovodski listini.
ZPD je določal dolžnost plačila prometnega davka od opravljenega prometa proizvodov oziroma storitev. Zato mora prodajalec oziroma tisti, ki opravlja storitve, v primeru, da želi uveljavljati oprostitev plačila kot izjemo od navedenega pravila, v celoti izpolniti vse pogoje, določene z zakonom. Če tega ne stori, je promet podvržen obračunu prometnega davka.
Za promet proizvodov v smislu ZPD je bistveno, da se proizvodi prodajo (torej plačajo) z namenom, da bodo uporabljeni za končno potrošnjo. To pa iz v upravnem postopku ugotovljenega dejanskega stanja izhaja iz okoliščin primera na podlagi sklenjene prodajne pogodbe z dne 20.10.1997. V skladu z navedenim so zato neutemeljeni tožbeni ugovori o napačni interpretaciji pravnega posla z dne 20.10.1997, ki naj bi bil s kasnejšo pogodbo sporazumno razveljavljen oziroma sploh ni bil izvršen, ker prodajalec ni bil dejanski lastnik stvari (stroja). Pravilno je bila ugotovljena tudi davčna osnova za davek od prometa od proizvodov (prodajna cena, ki ne vsebuje prometnega davka), saj v obravnavanem primeru ne gre za primer, ko zakon možnost prevalitve davka dopušča (53. člen, 1. odstavek 59. člena, 3. odstavek 66. člena ZPD).
V denacionalizacijskih postopkih se uporablja za določitev kroga dedičev, torej tistih, ki so upravičeni uveljavljati zahtevke za denacionalizacijo, kot njihovi pravni nasledniki, določbe ZD (2. odstavek 74. člena ZDen in tudi posebne določbe o dedovanju iz ZDen). ZD pa za trenutek, odločilen za določitev kroga dedičev, določa zapustnikovo smrt /125. člen v zvezi s 1. odstavkom 123. člena). Glede na navedeno je treba za presojo upravičenosti tožnice do vložitve zahteve za denacionalizacijo presoditi, ali je tožnica pravna naslednica pokojne upravičenke, glede na trenutek upravičenkine smrti. Ker je bilo ob smrti upravičenke sin BB še živ, in je po ZD pravni naslednik upravičenke, in ker je po njegovi smrti leta 1975 postala njegova potencialna pravna naslednica tožnica kot njegova žena, je treba pravico do vložitve presojati glede na navedena pravna razmerja. Na enak način razlaga določbo 15. člena ZDen Ustavno sodišče RS (Up 82/01 z dne 5. 4. 2002).
ZPD člen 4, 5, 5/1, 12, 12/2. Pravilnik o uporabi zakona o prometnem davku člen 19.
prometni davek
Tožeča stranka, ki na podlagi podeljene koncesije za izkoriščanje gozdov opravlja sečnjo, spravilo in prodajo lesa iz gozdov v lasti Republike Slovenije v svojem imenu in za svoj račun, je (kot pravna oseba, ki po določbi 19. člena Pravilnika o uporabi zakona o prometnem davku gospodari z gozdovi) davčni zavezanec na podlagi določb ZPD in 19. člena Pravilnika o uporabi zakona o prometnem davku.
Sporno izplačilo (odškodnina za duševne bolečine zaradi nezakonito izrečenega disciplinskega ukrepa prenehanja delovnega razmerja, dogovorjena z delodajalcem na podlagi določbe 73. člena ZTPDR) ni odškodnina za pravno priznano škodo. Ker pa ne šteje kot odškodnina za pravno priznano škodo, predstavlja (obdavčljiv) prejemek iz delovnega razmerja.
Odločitev tožene stranke je preuranjena. Tožena stranka bo morala presoditi vse okoliščine, ki so pomembne za oceno, ali zemljišča v obeh katastrskih občinah skupaj z inventarjem predstavljajo takšno celoto, ki zahteva enotno obravnavanje v okviru zaščitene kmetije oziroma ali je mogoče po zakonskih kriterijih zaščititi vsako kmetijo zase.
Predmet upravnega spora je akt ali dejanje iz 1. člena ZUS. Kot predmet upravnega spora pa je tožnik v tožbenem zahtevku opredelil neskladje določb Sklepa o določitvi cestninskih cest in višine cestnine z Uredbo o cestnini za uporabo določenih cest, ter neskladje Uredbe o cestnini za uporabo določenih cest z Zakonom o javnih cestah, torej aktov, ki imata splošni značaj, saj posamičnih razmerij ne urejata neposredno, nanašata pa se na nedoločen krog subjektov. Ker je za presojo ustavnosti in zakonitosti splošnega akta, kar po presoji sodišča Sklep in Uredba sta, pristojno Ustavno sodišče RS (5. alinea in tretji odstavek 21. člena Zakona o ustavnem sodišču RS, Uradni list RS, št. 15/94), je sodišče tožbo zavrglo na podlagi 3. točke prvega odstavka 34. člena ZUS.
ZSZ je specialni predpis, ki je z določbo 49. člena omogočil parcelacijo tistih zemljišč, ki so bila ob uveljavitvi tega zakona pozidana in se nahajajo izven ureditvenih območij. Za parcelacijo takega zemljišča morata biti torej izpolnjena kumulativno oba prej navedena pogoja brez dodatnih pogojev, na katere se v razlogih izpodbijane odločbe sklicuje tožena stranka. Sodišče sicer ne nasprotuje ugotovitvam tožene stranke, da si država s svojimi predpisi prizadeva omejiti število nedovoljenih posegov v prostor oziroma da bi čim več nedovoljenih posegov v prostor (za katere je to mogoče) pridobilo ustrezna dovoljenja. Po presoji sodišča pa to ne pomeni, da lahko upravni organ parcelacijo po 49. členu ZSZ pogojuje z legalizacijo objekta, ker po mnenju sodišča za tako razlago ni podlage v prej navedenih določbah ZSZ in tudi ne v ZUN.
vročanje - napake pri vročanju - uporaba določb zdavp oziroma zup glede vročanja
Glede na določbo 98. člena ZUP (Uradni list SFRJ, št. 47/86) se vročitev šteje za opravljeno, ko je tožnik sklep dejansko prejel, ter je to, če njegove navedbe držijo, 7. 5. 2000, glede na izkazan prihod (šele) tega dne v Slovenijo, pa gotovo pred tem dnem ne. Iz navedenega izhaja, da njegov predlog za vrnitev v prejšnje stanje ni bil potreben ter da bi brez le-tega prvostopni davčni organ moral tožnikovo pritožbo zoper sklep o prisilni izterjavi dolga, nesporno vloženo 15. 5. 2000, obravnavati kot pravočasno ter o njej meritorno odločiti. Prvostopni davčni organ je pravilno ugotovil, da je bilo vročitev sklepa o prisilni izterjavi dolga, ki je bil izdan 23. 3. 2000, treba opraviti po določbah ZDavP kot specialnih določbah (posebnega upravnega postopka), tožena stranka pa nima prav, da so določbe ZDavP o vročanju prenehale veljati 28. 12. 1999, saj so bile po izrecni določbi 22. člena novele ZDavP-D (Uradni list RS, št. 108/99) v zvezi z 2. členom navedene novele, določbe ZDavP o vročanju (4., 5., 6. in 7. člen ZDavP) črtane z uveljavitvijo dne 2. 4. 2000.
V naknadnem inšpekcijskem postopku ugotovljena dejstva v zvezi z obračunom amortizacije od poslovnih prostorov in v zvezi z oblikovanjem dolgoročnih rezervacij nova dejstva v smislu obnovitvenega razloga iz 1. točke 249. člena ZUP/86 predstavljajo, ker sporni postavki obračuna amortizacije in oblikovanja rezervacij v odmernih postopkih, v katerih je bilo odločeno v skrajšanem postopku zgolj na podlagi podatkov davčnih napovedi in priloženih listin ter uradnih podatkov davčnih organov, nista bili predmet preverjanja in torej dokazovanja zaradi ugotovitev relevantnih dejstev.
odprava odločbe po nadzorstveni pravici - upravičenec za predlog odprave odločbe po nadzorstveni pravici
Določb 22. člena ZDavP ni mogoče razlagati na način, kot jih razlaga tožena stranka, da namreč stranka ne more uveljavljati odprave odločbe po nadzorstveni pravici. ZDavP, ki sicer določa pravila za postopanje davčnih organov v davčnih stvareh, namreč določb o upravičencih, ki to izredno pravno sredstvo lahko uporabijo, nima. To pa pomeni, da je glede na 3. člen ZUP (Uradni list SFRJ, št. 47/86) treba upravičence, ki to pravno sredstvo lahko uveljavljajo, ugotoviti po določbi 2. odstavka 264. člena ZUP.
ZDen člen 44, 44. Navodilo o merilih za ocenjevanje vrednosti podržavljenih premičnin, nepremičnin, podjetij oziroma premoženja člen 5, 5.
odškodnina za podržavljeno premoženje
Za premoženje podjetja, katerega vrednost je bila ugotovljena že v času podržavljenja (z akti o podržavljenju ali z zapisniki, sestavljenimi ob podržavljenju), ZDen ne predvideva ponovnega vrednotenja. Tisti, ki zatrjuje, da tako ugotovljene denarne vrednosti podržavljenega premoženja ne ustrezajo realnim vrednostim, mora to dokazati, tako da za vsako stvar predloži verodostojno listino, to pa je uradni cenik za istovrstno stvar, faktura, bilanca stanja in podobne verodostojne listine iz obdobja največ enega leta pred ali po podržavljenju (5. člen Navodila o merilih za ocenjevanje vrednosti podržavljenih premičnin, nepremičnin, podjetij oziroma premoženja (Uradni list RS, št. 23/92 in 26/00).