ZOR člen 210, 210/1, 210/2, 452, 210, 210/1, 210/2, 452.
neupravičena pridobitev - vlaganje v nepremičnino
Tožnik je vso opremo in investicijska vlaganja v lokal prodal tretji osebi, zato je neutemeljeno njegovo zatrjevanje lastnega neupravičenega prikrajšanja in na drugi strani neupravičeno pridobljene koristi tožene stranke kot lastnice lokala.
73. člen ZDen v primeru, ko je zavezanec nepremičnino pridobil odplačno, napotuje na uporabo predpisov o razlastitvi in prisilnem prenosu nepremičnin v družbeni lastnini in tam določene kriterije za določanje višine odškodnine. Zakonodajalec je s to določbo želel ohraniti produkcijske sposobnosti zavezancev in v skladu s tem namenom tudi napotil na uporabo predpisov o razlastitvi in prisilnem prenosu nepremičnin v družbeni lastnini. Če tega namena ne bi imel, bi v ZDen določil, da gre zavezancem pravica do odškodnine v tistem obsegu, v kolikor je bil posel odplačen oziroma v višini vloženih sredstev.
ZIZ člen 273, 273/1, 273/1-1, 273, 273/1, 273/1-1.
zavarovanje nedenarne terjatve - začasna odredba - prepoved odtujitve in obremenitve - namen zavarovanja
Materialnopravni predpogoj za izdajo začasne odredbe je, da se z njo doseže namen zavarovanja, ki ga v konkretnem primeru zasleduje predlagatelj začasne odredbe. Če je namen tožeče stranke, da se začasna odredba izda zato, da se toženi stranki prepove kakršnokoli spreminjanje obstoječega stanja na sporni nepremičnini, tega namena ni mogoče doseči z začasno odredbo z vknjižbo prepovedi obremenitve in odtujitve nepremičnine. Predlog za začasno odredbo je zato treba zavrniti.
Zaradi ugotovljenih kršitev osebnostnih pravic, ki jih je toženec povzročil z objavo pisma z žaljivo vsebino na računalniškem omrežju internet ter s pošiljanjem pisma z enako vsebino nekaterim poslovnim partnerjem, se je tožnik počutil užaljenega in prizadetega.
Čeprav gre za naknadno objektivno kumulacijo izvršilnih sredstev, je za odločanje o novem izvršilnem sredstvu pristojno tisto sodišče, ki je odločalo o predlogu za izvršbo oz. izdalo sklep o izvršbi.
ZSReg člen 36, 36/2, 36/2, 36. ZPP člen 324, 324/6, 324, 324/6.
sklep o zavrženju ugovora - pritožbeni rok
Res je, da izpodbijani sklep (registrskega sodišča o zavrženju ugovora zoper sklep o začetku postopka izbrisa in pritožbe zoper sklep o izbrisu) ne vsebuje pravnega pouka. Rok za pritožbo zoper sklepe, ki jih izda registrsko sodišče poleg sklepov, predvidenih v postopku izbrisa družbe brez likvidacije po Zakonu o finančnem poslovanju podjetij (ZFPPod), je po 2. odst. 36. čl. Zakona o sodnem registru (ZSReg) v zvezi z 28. čl. ZFPPod 8 dni od vročitve prepisa sklepa. To je zakonski rok in ne sodni. Zakonskih rokov pa ni mogoče podaljševati. Dejstvo, da izpodbijani sklep ni vseboval pouka o pravici do pritožbe (6. odst. 324. čl. ZPP v zvezi z 19. čl. ZSReg in 37. čl. ZNP), zato ni razlog za podaljšanje pritožbenega roka.
Sklep o začetku postopka izbrisa se vroči gospodarski družbi, ne pa družbenikom. Sklep o začetku postopka izbrisa se ne objavi v Uradnem listu Republike Slovenije (se pa vpiše v sodni register). V postopku vpisa v sodni register ni mogoče odvrniti avtomatično delujoče prekluzije zaradi zamude roka za vložitev ugovora proti sklepu o začetku postopka izbrisa niti za vložitev pritožbe proti sklepu o izbrisu iz sodnega registra z vrnitvijo v prejšnje stanje.
Ker je s sprejemom nakazila med toženo stranko kot prejemnikom in banko kot nakazancem nastalo dolžniško razmerje, ki je neodvisno od razmerja med nakazovalcem in nakazancem, je potrebno to razmerje presojati po določbah ZOR-a o kreditni pogodbi.
Predhodno vprašanje je lahko tudi vprašanje neveljavnosti sklepa začasnega nadzornega odbora (pri čemer ni nobenega razloga, da oseba, katere interes je prizadet, take tožbe ne bi mogla vložiti brez predhodnega napotitvenega sklepa registrskega sodišča), torej tudi vprašanje ničnosti sklepa (sklepov) skupščine delniške družbe.
zapuščinski postopek - zastaranje - prekinitev postopka - napotitev na pravdo
Sodišče prve stopnje bi moralo samo v zapuščinskem postopku rešiti ugovor zastaranja, ki so ga dediči uveljavljali na naroku, saj gre za ugovor pravne narave. Šele, če bi odločilo nasprotno, bi s sklepom dediče napotilo na pravdo, da se ugotovijo sporne dejanske okoliščine, od katerih je odvisna odločitev o utemeljenosti ugovora.
ZGD člen 308, 308/1, 308, 308/1. ZSReg člen 35, 35/2, 35, 35/2. Uredba o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register člen 20, 20.
vpis v sodni register
Po 1. odst. 308. čl. ZGD v zvezi z 20. čl. Uredbe o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register je treba predlogu za vpis sprememb statuta priložiti prečiščeno besedilo statuta, notarjevo potrdilo, da se spremenjene določbe statuta ujemajo s sklepom o spremembi statuta, in sklep skupščine v notarski obliki (če je za spremembo statuta potrebno, pa tudi dovoljenje državnega organa). Prečiščeno besedilo statuta se torej nanaša na vse spremembe statuta, ne le na del teh sprememb; zato sodišče ne more dovoliti vpisa le tistih sprememb določb statuta, ki niso sporne (primerjaj 2. odst. 35. čl. ZSReg).
1. Če se je tožnica kot trajno presežna delavka strinjala z višino odpravnine za delovno dobo za obdobje 17 let zaposlitve pri toženi stranki, to ne pomeni, da se je odpovedala odpravnini za tisti del delovne dobe, za katerega ji tožena stranka ni priznala kontinuitete zaposlitve. Delavec se pravici do odpravnine sicer lahko odpove, vendar mora o tem podati izrečno in jasno izjavo, ki mora biti svobodna in resna.
2. Skladno z 1. odstavkom 99. člena ZOR se pogodbena določila uporabljajo tako, kot se glasijo. Le pri razlagi spornih določil se skladno z 2. odstavkom 99. člena ZOR ni potrebno držati dobesednega pomena izrazov, temveč je potrebno iskati skupni namen pogodbenikov in določilo razumeti tako kot ustreza načelom obligacijskega prava, določenim v ZOR.
Delodajalec mora v isto kategorijo delavcev uvrstiti vse delavce, ki delajo na takih delovnih mestih, da jih je mogoče med seboj prerazporejati skladno z zakonom, kot je to določeno v 1. odst. 17. čl. Splošne kolektivne pogodbe za gospodarske dejavnosti (Ur. l. RS, št. 40/97). Če delodajalec ugotavlja trajno presežne delavce na nivoju posameznega delovnega mesta, sklicujoč se pri tem na specifiko dela, ki onemogoča prerazporejanje širšega kroga delavcev, mora v sodnem postopku izkazati, v čem so zatrjevane specifičnosti.
prenehanje delovnega razmerja - trajni presežek - delovno mesto
Kadar se delodajalec odloči za ukinitev predstavništva z enim samim delovnim mestom in z enim samim izvajalcem (v obravnavaenm primeru je bil tožnik edini predstavnik tožene stranek v BiH), ni potrebno sprejemati programa razreševanja presežnih delavcev. Ker tožena stranka ni bila dolžna sprejeti programa razreševanja presežnih delavcev po 35. členu Zakona o delovnih razmerjih (ZDR - Ur. l. RS št. 14/90, 5/91 in 71/93), ker je šlo le za enega delavca oz. eno delovno mesto, je tožniku delovno razmerje zakonito prenehalo kot trajno presežnemu delavcu.
Določba 58. člena ZDR, ki določa, da lahko delavec ves dopust izkoristi do 30.6. naslednjega leta, če obstajajo okoliščine, zaradi katerih ni mogel izkoristiti letnega dopusta (bolezen, porodniški dopust ter dopust za nego in varstvo otroka), velja le v primeru, če je delavec odsoten z dela celo koledarsko leto. Ker je tožnica nastopila porodniški dopust novembra 1993 in se je z njega vrnila dne 6.12.1994, bi ji moral delodajalec v letu 1994 v skladu z določbo 3. odst. 31. člena ZTPDR zagotoviti vsaj 12 dni letnega dopusta, preostanek pa do 30.6. naslednjega leta. Delodajalec ji dne 6.12.1994 dopusta sicer ni odobril, vendar tožnici za leto 1994 ni dolžan izplačati nadomestila za neizkoriščen letni dopust, saj je tožnica po 6.12. nastopila bolniški stalež, delovno razmerje pa ji je na podlagi njene odpovedi prenehalo 29.12.1994, ter je tako sama sebe spravila v položaj, ko ji je bilo koriščenje letnega dopusta dejansko onemogočeno.
ZTPDR člen 83, 83/2, 83, 83/2. ZPP člen 318, 318. Kolektivna pogodba dejavnosti gostinstva in turizma Slovenije člen 19.
pravica - razumni rok
Pritožbene navedbe, da tožba ni bila vložena v razumnem roku, pomeni uveljavljanje pritožbenega razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Kaj je še mogoče šteti za razumni rok, je pravni standard, ki ga je potrebno izoblikovati v vsakem sporu posebej, kar pa ni mogoče brez ugotavljanja dejanskega stanja. Ker iz tožbe ni razvidno, ali sta se tožnika pred vložitvijo tožbe v skladu z drugim odstavkom 83. čl. ZTPDR za varstvo pravic najprej obrnila na pristojni organ pri delodajalcu, je zato takšna tožba nesklepčna. Na obstoj te procesne predpostavke mora sodišče ves čas paziti po uradni dolžnosti, zato bi prvostopenjsko sodišče takšno tožbo moralo vrniti tožnikoma v popravo in je ne bi smelo poslati toženi stranki v odgovor, dokler je tožnika ne bi popravila: ker sodišče prve stopnje ni tako postopalo, je izdana zamudna sodba nezakonita.