ZPP člen 270, 270/3, 270, 270/3. ZENDMPE člen 105.
mejni spor - upravni postopek - veljavnost
Ker odločba predstavlja sklep pravdnega vodstva, s katerim se rešuje posamezno procesno vprašanje, proti njej ni pritožbe (3. odstavek 270. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP). Pritožbeno sodišče je zato pritožbo predlagateljice kot nedovoljeno zavrglo (352. v zvezi s 366. členom ZPP v zvezi s 37. členom ZNP). Ko bo sodišče prve stopnje odločalo o sankciji zaradi morebitnega nespoštovanja naloga sodišča s strani predlagateljice, bo moralo upoštevati, da je treba mejne spore, začete pred 28.12.2000, ko se je pričel uporabljati ZENDMPE (105. člen ZENDMPE), zaključiti po starem, torej ob uporabi ZNP.
Upnik s samo predznambo še ne pridobi ločitvene pravice, prav njena visečnost pa je razlog za to, da se zavarovanje ob začetku postopka prisilne poravnave prekine, saj bi upnik sicer lahko zaradi dolžnikovih razpolaganj neutemeljeno pridobil privilegiran položaj v razmerju do ostalih upnikov. Prekinitev ne velja za terjatve, ki so privilegirane po zakonu.
Mladoletna tožnica, nad katero je stari oče, h kateremu se je zatekla zaradi neurejenih družinskih razmer, že od 8. leta starosti dalje izvajal spolno nasilje, ki je po šestih letih prešlo v spolno občevanje, je upravičena do odškodnine - za strah v višini 800.000,00 SIT - za telesne bolečine in nevšečnosti 1,000.000,00 SIT - za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti 4,000.000,00 SIT.
Iz besedila pogodbenega določila sledi, da odločitev "komisije" ni obvezna za stranki: če namreč reševanje spora s pomočjo "komisije" ne pripomore k rešitvi spora "ima nezadovoljna stranka pravico vložiti tožbo pred stalno arbitražo GZ Slovenije ali pred sodiščem v Sloveniji". In ker arbitražna odločba, ki sledi postopku pred arbitražo, ni priporočilo, temveč odločba, ki je enakovredna sodbi (475. čl. ZPP), prav to bistveno značilnost pa pogodbeni stranki odločitvi "komisije" odrekata, sporno pogodbeno določilo ni arbitražni dogovor, kakršnega ima v mislih ZPP.
javna prodaja nepremičnin - odgovornost za pravne napake
Zatrjevano napako prodane nepremičnine - montažne hale kot črne gradnje je treba obravnavati kot pravno napako. Gre za omejitev javno pravne narave, kajti prejemnik nepremičnine jo lahko uživa le omejeno. Za nelegalizirano gradnjo namreč ne more dobiti uporabnega dovoljenja. Za take omejitve pa po 514. členu ZOR prodajalec odgovarja, če kupcu niso bile znane in če je prodajalec vedel zanje ali vedel, da jih je mogoče pričakovati, pa jih kupcu ni sporočil. Informacijska dolžnost prodajalca je v citiranem določilu jasno izražena.
absolutna bistvena kršitev določb postopka - vabilo na glavno obravnavo - rok - obravnava - načelo kontradiktornosti
Drži, da je pooblaščenec vabilo na narok za glavno obravnavo 10.5. 2000 prejel šele 8.5.2000, kar je v nasprotju z 2. odst. 280. čl. ZPP, ki opredeljuje najmanj 15 dnevni rok za pripravo na glavno obravnavo. Vabilo za narok za glavno obravnavo 10.5.2000 za toženo stranko tako ni bilo pravilno izkazano. Zato tudi ni bilo pogojev za opravo glavne obravnave v odsotnosti tožene stranke. In ker je sodišče kljub temu glavno obravnavo opravilo, na njej izvedlo dokaze in nato izdalo sodbo, je s takšnim postopanjem kršilo načelo kontradiktornosti. Podana je uveljavljena absolutna bistvena kršitev iz 8. tč. 2. odst. 339. čl. ZPP
Dovoljenost revizije presojati po 2. odstavku 367. člena ZPP, ki določa, da revizija ni dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe ne presega 1.000.000,00 SIT. Tožnik v pritožbi sicer omenja vrednost nakita v znesku 3.500.000,00 SIT, vendar je v obravnavani zadevi vrednost spornega predmeta označil v tožbi z zneskom 200.000,00 SIT. Tožbeni zahtevek je deloma denarni, deloma nedenarni, pri čemer pa skladno s 3. odstavkom 44. člena ZPP sodišče ni določilo drugačne vrednosti spornega predmeta.
ZPP člen 319, 319/2, 319, 319/2. ZMZPP člen 88, 88/1, 94, 94/1, 88, 88/1, 94, 94/1.
postopek - pravnomočno razsojena stvar - pravnomočna sodba - učinek
Tuja sodna odločba je z domačo izenačena šele, če jo prizna sodišče v RS (1. odst. 94. čl. ZMZPP). Zato je treba šteti, da dokler tuja sodna odločba ni priznana, na območju RS ne učinkuje kot pravnomočna sodba. Vprašanje pravnomočno razsojene stvari se tako lahko izpostavi šele po uspešnem priznanju tuje sodne odločbe. Ob takšnem izhodišču v konkretnem primeru 2. odst. 319. čl. ZPP ne pride v poštev.
predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor
Dolžnik je sicer navajal pravno pomembna dejstva (obstoj splošnih pogojev pogodbe v zvezi z izpolnitvenim rokom (14 - 21 dni) in svojo pripravljenost izpolniti pogodbo še pred potekom tega roka (glede na zatrjevani dogovor o predčasni izpolnitvi)), vendar pa za svoje trditve ni ponudil nobenih dokazov.
predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor
Dolžnik je sicer navedel pravno pomembno dejstvo (plačilo računa), ki bi utegnilo pripeljati do zavrnitve tožbenega zahtevka v pravdi, če bi se izkazalo za resnično, vendar za svojo trditev ni predložil nobenega dokaza, kljub temu da je kot prilogo ugovoru navedel "potrdilo o plačilu".
vrnitev v prejšnje stanje - nepravilna vročitev - vročanje - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - obnova
Strankine trditve, da ji v postopku ni bila vročena tožba, vabila za glavno obravnavo, niso razlog za vrnitev v prejšnje stanje, pač pa je to lahko pritožbeni razlog ali obnovitveni razlog.
Pravno podlago za plačilo odpravnine delavcem, ki jim delovno razmerje preneha v postopku prisilne poravnave, 19. člen Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o jamstvenem skladu (Ur.l. RS št. 53/99). Po 19. členu navedene novele, ki je začela veljati 3.7.1999, imajo namreč do uveljavitve novega zakona o delovnih razmerjih delavci iz 16. člena zakona (to so delavci, ki jim je delovno razmerje prenehalo zaradi insolventnosti delodajalca - zaradi uvedbe stečaja ali zaradi finančne reorganizacije v postopku prisilne poravnave) pravico do odpravnine v višini in pod pogoji, kot jo imajo delavci, ki jim je delovno razmerje prenehalo zaradi nujnih operativnih razlogov po zakonu o delovnih razmerjih. Pravico do odpravnine uveljavljajo v postopku in na način, ki ga določajo predpisi o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji, sklad pa izplačuje odpravnino v višini, določeni s 3. alineo 2. odstavka 19. člena ZJPSRS. S citirano določbo 19. člena novele ZJPSRS so delavci, ki jim po 3.7.1999 (ko je novela začela veljati) preneha delovno razmerje zaradi insolventnosti delodajalca, pridobili pravico do odpravnine, ki po 3. odstavku 36.f člena ZDR pripada trajno presežnim delavcem, ki jim preneha delovno razmerje. Do uveljavitve navedene novele ZJPSRS ti delavci pravice do odpravnine niso imeli in so bili v slabšem položaju kot delavci, ki jim je delovno razmerje prenehalo kot trajnim presežkom. Ta pravica je bila priznana šele z navedeno novelo ZJPSRS za prehodno obdobje do uveljavitve novega ZDR.
Delavcu preneha delovno razmerje po 1. tč. 1. odst. 100. čl. ZDR z dnem izteka odpovednega roka. Gre torej za enostransko delavčevo izjavo, ki pomeni njegovo željo o prenehanju delovnega razmerja. Zato je sklep delodajalca o sprejemu delavčeve izjave, da ne želi več delati pri njem, le deklaratorne narave. Preklic izjave je možno podati le v primeru, če jo je delavec podal zaradi grožnje, zmote ali revare.
razporeditev delavcev - sistemizacija delovnih mest
V individualnem delovnem sporu zaradi presoje zakonitosti sklepa o razporeditvi ni mogoče presojati zakonitosti postopka sprejemanja sistemizacije delovnih mest pri delodajalcu, ki je bila podlaga za razporeditev delavca.
Za obstoj domneve, da gospodarska družba nima premoženja (kar je eden od izbrisnih razlogov), ni merodajno vprašanje, ali se je stanje na žiro računu takšne družbe kaj spreminjalo, ampak vprašanje, ali je dejansko preteklo neprekinjeno obdobje 12 mesecev, v katerem družba ni opravljala izplačil preko svojega računa.
pooblastilo za zastopanje - odvetnik - zavrženje tožbe
Ker odvetnik ob vložitvi tožbe ni predložil pooblastila za zastopanje, tega pa tudi ni storil kasneje, v roku, ki mu ga je določilo sodišče s sklepom, je sodišče prve stopnje po preteku danega roka utemeljeno zavrglo tožbo.
Če sodišče ustavi izvršbo pod pogoji iz 76. člena ZIZ, razveljavi opravljena izvršilna dejanja, pri čemer pa ni mišljena razveljavitev sklepa o izvršbi.
Dogovorjeno nadomestilo pripada delavcu že zato, ker dogovor o konkurenčni klavzuli spoštuje, pri čemer mu dejanske priložnosti za konkuriranje ni treba izkazovati.
73. člen ZDen v primeru, ko je zavezanec nepremičnino pridobil odplačno, napotuje na uporabo predpisov o razlastitvi in prisilnem prenosu nepremičnin v družbeni lastnini in tam določene kriterije za določanje višine odškodnine. Zakonodajalec je s to določbo želel ohraniti produkcijske sposobnosti zavezancev in v skladu s tem namenom tudi napotil na uporabo predpisov o razlastitvi in prisilnem prenosu nepremičnin v družbeni lastnini. Če tega namena ne bi imel, bi v ZDen določil, da gre zavezancem pravica do odškodnine v tistem obsegu, v kolikor je bil posel odplačen oziroma v višini vloženih sredstev.