absolutna bistvena kršitev določb postopka - vabilo na glavno obravnavo - rok - obravnava - načelo kontradiktornosti
Drži, da je pooblaščenec vabilo na narok za glavno obravnavo 10.5. 2000 prejel šele 8.5.2000, kar je v nasprotju z 2. odst. 280. čl. ZPP, ki opredeljuje najmanj 15 dnevni rok za pripravo na glavno obravnavo. Vabilo za narok za glavno obravnavo 10.5.2000 za toženo stranko tako ni bilo pravilno izkazano. Zato tudi ni bilo pogojev za opravo glavne obravnave v odsotnosti tožene stranke. In ker je sodišče kljub temu glavno obravnavo opravilo, na njej izvedlo dokaze in nato izdalo sodbo, je s takšnim postopanjem kršilo načelo kontradiktornosti. Podana je uveljavljena absolutna bistvena kršitev iz 8. tč. 2. odst. 339. čl. ZPP
Mladoletna tožnica, nad katero je stari oče, h kateremu se je zatekla zaradi neurejenih družinskih razmer, že od 8. leta starosti dalje izvajal spolno nasilje, ki je po šestih letih prešlo v spolno občevanje, je upravičena do odškodnine - za strah v višini 800.000,00 SIT - za telesne bolečine in nevšečnosti 1,000.000,00 SIT - za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti 4,000.000,00 SIT.
Upnik s samo predznambo še ne pridobi ločitvene pravice, prav njena visečnost pa je razlog za to, da se zavarovanje ob začetku postopka prisilne poravnave prekine, saj bi upnik sicer lahko zaradi dolžnikovih razpolaganj neutemeljeno pridobil privilegiran položaj v razmerju do ostalih upnikov. Prekinitev ne velja za terjatve, ki so privilegirane po zakonu.
Dovoljenost revizije presojati po 2. odstavku 367. člena ZPP, ki določa, da revizija ni dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe ne presega 1.000.000,00 SIT. Tožnik v pritožbi sicer omenja vrednost nakita v znesku 3.500.000,00 SIT, vendar je v obravnavani zadevi vrednost spornega predmeta označil v tožbi z zneskom 200.000,00 SIT. Tožbeni zahtevek je deloma denarni, deloma nedenarni, pri čemer pa skladno s 3. odstavkom 44. člena ZPP sodišče ni določilo drugačne vrednosti spornega predmeta.
ZPP člen 319, 319/2, 319, 319/2. ZMZPP člen 88, 88/1, 94, 94/1, 88, 88/1, 94, 94/1.
postopek - pravnomočno razsojena stvar - pravnomočna sodba - učinek
Tuja sodna odločba je z domačo izenačena šele, če jo prizna sodišče v RS (1. odst. 94. čl. ZMZPP). Zato je treba šteti, da dokler tuja sodna odločba ni priznana, na območju RS ne učinkuje kot pravnomočna sodba. Vprašanje pravnomočno razsojene stvari se tako lahko izpostavi šele po uspešnem priznanju tuje sodne odločbe. Ob takšnem izhodišču v konkretnem primeru 2. odst. 319. čl. ZPP ne pride v poštev.
ZOR člen 185, 185/1, 189, 190, 191, 191/1, 185, 185/1, 189, 190, 191, 191/1. ZPP člen 14, 14.
vezanost na kazensko sodbo - dejansko stanje - gozdna tatvina - gmotna škoda
Kazensko sodišče je s pravnomočno sodbo toženca tega pravdnega postopka spoznalo za krivega storitve kaznivega dejanja gozdne tatvine in sicer v okviru istega dejanskega stanja. Kazensko sodišče je torej že ugotovilo, da je bilo kaznivo dejanje storjeno in da je podana kazenska odgovornost toženca iz pravdnega postopka. Glede obstoja teh dveh vprašanj je civilno sodišče vezano na pravnomočno sodbo kazenskega sodišča. Civilno sodišče zato pri ugotavljanju civilne odgovornosti ne more presojati, ali je toženec tožnikov les morda posekal pomotoma. S tem bi namreč civilno sodišče ponovno presojalo vprašanje nedopustnosti toženčevega ravnanja. Izključitve protipravnosti, ravno zaradi vezanosti na kazensko obsodilno sodbo, pa civilno sodišče ne more ugotoviti. Kazenska obsodilna sodba učinkuje kakor ugotovitev, ki jo mora upoštevati tudi civilni sodnik v pravdi.
povrnitev negmotne škode - odmera odškodnine - zmanjšanje življenjske aktivnosti - zmanjšanje odškodnine - namen
Odstotek zmanjšanja splošne življenjske in delovne aktivnosti, ki ga ugotavlja izvedenka, je resda razmeroma visok, vendar pa je pri tem treba poudariti, da so pri presoji višine odškodnine bolj pomembne konkretne posledice oziroma konkretno zmanjšanje življenjske aktivnosti in duševno trpljenje v zvezi z njim, kot pa sam odstotek zmanjšanja, ugotovljen po določenih merilih - ta podatek tako pomeni le orientacijsko merilo, ne pa podatek o dejanskem zmanjšanju aktivnosti oškodovanca. Zmanjšanje življenjske aktivnosti kot posebna podlaga za odškodnino zaradi duševnih bolečin namreč zajema vse omejitve v oškodovančevi življenjski aktivnosti, za katere sodišče v konkretnem primeru ugotovi, da jih je opravljal in bi jih oziroma bi jih po rednem teku stvari opravljal v bodočnosti, pri čemer se z omejitvijo razume tudi opravljanje aktivnosti s povečanimi napori. Vse te omejitve pa je sodišče prve stopnje v konkretnem primeru obravnavalo in tudi ustrezno upoštevalo pri ugotovitvi obsega obravnavane oblike nepremoženjske škode. Drugi pogoj iz 1. odst. 191. čl. ZOR je, da je odgovorna oseba "šibkega premoženjskega stanja in bi jo plačilo popolne odškodnine spravilo v pomanjkanje." Nima prav pritožba tožene stranke, ki se zavzema za tolikšno znižanje, da odgovorne osebe ne bo spravila v pomanjkanje. Možnost znižanja odškodnine po 1. odst. 191. čl. ZOR namreč ne pomeni, da mora sodišče določiti odškodnino (po pritožbi toženke lahko tudi zgolj simbolično), ki jo odgovorna oseba zmore plačati brez težav. Namen odškodnine - pri nepremoženjski škodi je to zadoščenje, satisfakcija - mora biti namreč izpolnjen tudi ob upoštevanju navedene, socialno naravnane zakonske določbe.
predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor
Dolžnik je sicer navedel pravno pomembno dejstvo (plačilo računa), ki bi utegnilo pripeljati do zavrnitve tožbenega zahtevka v pravdi, če bi se izkazalo za resnično, vendar za svojo trditev ni predložil nobenega dokaza, kljub temu da je kot prilogo ugovoru navedel "potrdilo o plačilu".
predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor
Dolžnik je sicer navajal pravno pomembna dejstva (obstoj splošnih pogojev pogodbe v zvezi z izpolnitvenim rokom (14 - 21 dni) in svojo pripravljenost izpolniti pogodbo še pred potekom tega roka (glede na zatrjevani dogovor o predčasni izpolnitvi)), vendar pa za svoje trditve ni ponudil nobenih dokazov.
razporeditev delavcev - sistemizacija delovnih mest
V individualnem delovnem sporu zaradi presoje zakonitosti sklepa o razporeditvi ni mogoče presojati zakonitosti postopka sprejemanja sistemizacije delovnih mest pri delodajalcu, ki je bila podlaga za razporeditev delavca.
Delavcu preneha delovno razmerje po 1. tč. 1. odst. 100. čl. ZDR z dnem izteka odpovednega roka. Gre torej za enostransko delavčevo izjavo, ki pomeni njegovo željo o prenehanju delovnega razmerja. Zato je sklep delodajalca o sprejemu delavčeve izjave, da ne želi več delati pri njem, le deklaratorne narave. Preklic izjave je možno podati le v primeru, če jo je delavec podal zaradi grožnje, zmote ali revare.
Pravno podlago za plačilo odpravnine delavcem, ki jim delovno razmerje preneha v postopku prisilne poravnave, 19. člen Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o jamstvenem skladu (Ur.l. RS št. 53/99). Po 19. členu navedene novele, ki je začela veljati 3.7.1999, imajo namreč do uveljavitve novega zakona o delovnih razmerjih delavci iz 16. člena zakona (to so delavci, ki jim je delovno razmerje prenehalo zaradi insolventnosti delodajalca - zaradi uvedbe stečaja ali zaradi finančne reorganizacije v postopku prisilne poravnave) pravico do odpravnine v višini in pod pogoji, kot jo imajo delavci, ki jim je delovno razmerje prenehalo zaradi nujnih operativnih razlogov po zakonu o delovnih razmerjih. Pravico do odpravnine uveljavljajo v postopku in na način, ki ga določajo predpisi o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji, sklad pa izplačuje odpravnino v višini, določeni s 3. alineo 2. odstavka 19. člena ZJPSRS. S citirano določbo 19. člena novele ZJPSRS so delavci, ki jim po 3.7.1999 (ko je novela začela veljati) preneha delovno razmerje zaradi insolventnosti delodajalca, pridobili pravico do odpravnine, ki po 3. odstavku 36.f člena ZDR pripada trajno presežnim delavcem, ki jim preneha delovno razmerje. Do uveljavitve navedene novele ZJPSRS ti delavci pravice do odpravnine niso imeli in so bili v slabšem položaju kot delavci, ki jim je delovno razmerje prenehalo kot trajnim presežkom. Ta pravica je bila priznana šele z navedeno novelo ZJPSRS za prehodno obdobje do uveljavitve novega ZDR.
Za obstoj domneve, da gospodarska družba nima premoženja (kar je eden od izbrisnih razlogov), ni merodajno vprašanje, ali se je stanje na žiro računu takšne družbe kaj spreminjalo, ampak vprašanje, ali je dejansko preteklo neprekinjeno obdobje 12 mesecev, v katerem družba ni opravljala izplačil preko svojega računa.
Dogovorjeno nadomestilo pripada delavcu že zato, ker dogovor o konkurenčni klavzuli spoštuje, pri čemer mu dejanske priložnosti za konkuriranje ni treba izkazovati.
pooblastilo za zastopanje - odvetnik - zavrženje tožbe
Ker odvetnik ob vložitvi tožbe ni predložil pooblastila za zastopanje, tega pa tudi ni storil kasneje, v roku, ki mu ga je določilo sodišče s sklepom, je sodišče prve stopnje po preteku danega roka utemeljeno zavrglo tožbo.
Če sodišče ustavi izvršbo pod pogoji iz 76. člena ZIZ, razveljavi opravljena izvršilna dejanja, pri čemer pa ni mišljena razveljavitev sklepa o izvršbi.
vrnitev v prejšnje stanje - nepravilna vročitev - vročanje - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - obnova
Strankine trditve, da ji v postopku ni bila vročena tožba, vabila za glavno obravnavo, niso razlog za vrnitev v prejšnje stanje, pač pa je to lahko pritožbeni razlog ali obnovitveni razlog.
odmera odškodnine - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti
Tožniku, ki je v prometni nesreči utrpel pretres možganov, zlom prsnice, zlom leve ključnice, rano na spodnji ustnici, udarnino desnega kolena, udarnino levega gležnja, okrušenje krone zoba prvega sekalca ter udarnino desne rame, je sodišče prve stopnje utemeljeno prisodilo 1.200.000,00 SIT za telesne bolečine, 1.300.000,00 SIT za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti ter 300.000,00 SIT za pretrpljeni strah.
ZIZ člen 273, 273/1, 273/1-1, 273, 273/1, 273/1-1.
zavarovanje nedenarne terjatve - začasna odredba - prepoved odtujitve in obremenitve - namen zavarovanja
Materialnopravni predpogoj za izdajo začasne odredbe je, da se z njo doseže namen zavarovanja, ki ga v konkretnem primeru zasleduje predlagatelj začasne odredbe. Če je namen tožeče stranke, da se začasna odredba izda zato, da se toženi stranki prepove kakršnokoli spreminjanje obstoječega stanja na sporni nepremičnini, tega namena ni mogoče doseči z začasno odredbo z vknjižbo prepovedi obremenitve in odtujitve nepremičnine. Predlog za začasno odredbo je zato treba zavrniti.