Pritožnica utemeljeno navaja, da najemna pogodba z dne 18.1.1994 (priloga A5), sklenjena za čas dveh let, še vedno velja. V skladu z 2. odst. 27. člena Zakona o poslovnih stavbah in poslovnih prostorih (ZPSPP) se namreč v primeru, če najemnik tudi po preteku časa, za katerega je bila pogodba sklenjena, poslovni prostor še naprej uporablja, najemodajalec pa v roku enega meseca po poteku časa ne vloži pri pristojnem sodišču zahteve za izdajo naloga za izpraznitev poslovnega prostora, šteje, da je najemna pogodba obnovljena za nedoločen čas. Ker iz navedb tožene stranke v ugovoru z dne 29.9.1997 (na list. št. 6) izhaja, da poslovni prostor še vedno uporablja, tožeča stranka pa ni vložila zahteve za izdajo naloga za izpraznitev poslovnega prostora, se šteje, da je bila najemna pogodba z dne 18.1.1994 obnovljena za nedoločen čas.
Delodajalec pri izreku disciplinskega ukrepa ne sme upoštevati odločbe, s katero je bil delavec disciplinsko obravnavan, če je bila v sodnem sporu ta odločba razveljavljena. Ker je ravno predkaznovanost bistveno vplivala na odločitev organa druge stopnje pri toženi stranki, da je spremenil izpodbijano odločbo disciplinske komisije o disciplinskem ukrepu v delu, ki se nanaša na izrek sankcije za storjeno kršitev delovnih obveznosti, je takšna odločitev nezakonita, ter delavcu ni moglo zakonito prenehati delovno razmerje.
Po določilu 212. člena ZPP mora vsaka stranka navajati dejstva in predlagati dokaze tudi, če izpodbija navedbe in dokaze nasprotnika. Tožena stranka tekom postopka ni navedla ni pojasnila, kolikšna naj bi bila cena najema delovnega odra, prav tako pa tudi ni dokazovala nepravilnosti vtoževanih računov. To bi morala storiti po 212. členu ZPP, ker s povsem pavšalnim ugovorom ni mogoče izpodbijati pravilnosti računov kot tožbene podlage.
ZPP člen 116, 116/2, 116, 116/2. ObrZ člen 31, 32, 31, 32.
preložitev naroka - pisna oblika - članstvo
Sodišče ni dolžno obveščati strank o tem, da predlogu za preložitev naroka ni bilo ugodeno. Le, če je predlogu ugodeno, sodišče o tem obvesti stranke (2. odst. 116. ZPP). V konkretnem primeru gre za spor majhne vrednosti (1. odst. 495. člena ZPP), zato v tem postopku velja načelo pisnosti izvedenih pravdnih dejanj (1. odst. 450. člena ZPP). To pomeni, da pravdne stranke smejo navajati dejstva in dokaze le v pisnih vlogah. 31. člen Obrtnega zakona pomeni za osebe, ki so navedene v njej, zakonsko dolžnost združevanja v Obrtni zbornici Slovenije in ne morda prostovljno včlanjevanje, kot zmotno meni pritožnica. Da je združevanje za subjekte iz 31. člena ObrZ v Obrtno zbornico Slovenije obvezno, izhaja tudi iz 32. člena ObrZ. V tem členu so namreč navedeni subjekti, za katere združevanje v Obrtno zbornico Slovenije ni obvezno, se pa lahko (tudi) združijo v njej. Če 31. člen ObrZ ne bi določil za subjekte, ki so anvedeni v njem, obveznega združevanja v Obrtni zbornici Slovenije, 32. člen ObrZ ne bi bil potreben.
Pravilnik o napredovanju zaposlenih v vrtcih in šolah v plačilne razrede člen 30, 30/2. Pravilnik o spremembah in dopolnitvah pravilnika o napredovanju zaposlenih v vrtcih ter osnovnem in srednjem šolstvu v plačilne razrede (1996) člen 15, 15/2.
plača - dejavnost vzgoje in izobraževanja - strokovni sodelavec - napredovanje
Strokovni delavci v šolah in vrtcih so bili prvič razvrščeni v plačilne razrede v letu 1997. Pred sprejetjem Pravilnika o spremembah in dopolnitvah pravilnika o napredovanju zaposlenih v vrtcih ter osnovnem in srednjem šolstvu v plačilne razrede (Uradni list RS, št. 66/96), napredovanje strokovnih delavcev sploh ni bilo predvideno. Ob prvih razvrstitvah v letu 1997 se je upoštevalo izpolnjevanje pogojev za napredovanje, to napredovanje pa ni temeljilo na pisnih dokazilih, kar je predvideno za redno napredovanje, ampak na oceni ravnatelja. Pri tej oceni ravnatelja so bila upoštevana vsa znanja in usposobljenosti, ki so jih strokovni delavci pridobili do prve razvrstitve v plačilne razrede. Na podlagi tega je tožnik ob prvi razvrstitvi tudi napredoval za dva plačilna razreda. Zaradi navedenega je tožena stranka ob prvem rednem napredovanju (ki ni imelo več podlage v prehodnih in končnih določbah Pravilnika) pravilno upoštevala le pisna dokazila, pridobljena v obdobju po prvi razvrstitvi v plačilni razred.
ZDR člen 36f, 36f/3, 36f, 36f/3. ZPP člen 337, 337/1, 354, 354-4, 337, 337/1, 354, 354-4.
pritožbena novota - prekluzija
Ker je imela tožena stranka pred prvostopnim sodiščem možnost izjaviti se o višini zahtevka za plačilo regresa za letni dopust, pa tega ni storila, novih pritožbenih navedb glede višine tega dela zahtevka v pritožbenem postopku ni bilo mogoče upoštevati.
Četudi je v zastavni pogodbi zastavitelj prevzel obveznost plačila takse za vknjižbo zastavne pravice, lahko takšna prevalitev taksne obveznosti učinkuje samo obligacijsko, to je med strankami. Zavezanec za plačilo sodne takse v razmerju do sodišča pa je lahko le predlagatelj postopka (1. odst. 3. čl. ZST), ki je določena v kogentni normi 3. člena ZST.
ZGJS člen 27, 27/4, 27, 27/4. ZUS člen 63, 63/1, 63, 63/1.
razrešitev direktorja - podjetje v družbeni lastnini - stvarna pristojnost
Ker iz navedb v tožbi izhaja, da tožnik poleg odprave sklepa o rezrešitvi zahteva tudi, da se ugotovi, da mu ni prenehalo delovno razmerje v.d. generalnega direktorja tožene stranke, da ga je tožena stranka dolžna pozvati nazaj na delovno mesto in mu priznati vse pravice iz dela in po delu ter plačati pripadajoča nadomestila plače, je uveljavljanje teh pravic neposredno vezano na izpodbijani sklep o razrešitvi oziroma na odločitev o (ne)zakonitosti tega sklepa. Po določbi 4. odstavka 27. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (ZGJS, Ur. l. RS št. 32/93 do 30/98) je za reševanje sporov o razrešitvi direktorja javnega podjetja pristojno sodišče za upravne spore. Po določbi 1. odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (Ur.l. RS št. 50/97 in 70/00) upravno sodišče lahko v upravnem sporu, ko odloči o zakonitosti izpodbijanega akta, odloči tudi o odškodninskih in drugih zahtevkih, ki so v povezavi z izpodbijanim spornim aktom, torej je tudi za odločitev o zakonitosti prenehanja delovnega razmerja v predmetnem sporu pristojno Upravno sodišče Republike Slovenije.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 339, 339/2, 339/2-14.
trajno presežni delavec - ukinitev delovnega mesta
: Niti ZDR (ZDR - Ur. l. RS, št. 14/90 - 38/94) niti Kolektivna pogodba za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji (Ur. l. RS, št. 18/91, 39/93) ne določata, da je potrebno v primeru ugotavljanja trajno presežnih delavcev zaradi nujnih operativnih razlogov ukiniti delovno mesto, na katerem se ugotavlja prenehanje potreb po delu delavca.
Ker tožniku ni bilo generalno prepovedano opravljanje obrti, sklepanje pogodb in ustanavljanje družb, pač pa je za obdobje dveh let od dneva prenehanja delovnega razmerja za te dejavnosti potreboval soglasje tožene stranke, bi tožniku pripadalo pogodbeno dogovorjeno nadomestilo le v primeru, ko delodajalec ne bi dal soglasja za opravljanje konkurenčne dejavnosti.
: Toženec je tožnici šele po enem letu (v tem času ji je redno izplačeval plačo in plačeval prispevke), izdal sklep o ugotovitvi, da s tožnico ni bilo sklenjeno delovno razmerje. Določbe 1. odst. 12. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR - Ur.l. RS št. 14/90, 5/91 in 71/93), ki določa, da delavec ne more začeti delati v organizaciji oz. pri delodajalcu, če ni sklenil pogodbe o zaposlitvi, ni mogoče razlagati v tem smislu, da delovno razmerje ne nastane, če delavec pred nastopom dela ne podpiše pogodbe, če je dejansko začel opravljati delo in ga je delodajalec prijavil v zavarovanje ter mu izplačeval plačo in poravnaval vse prispevke in davke. V predmetni zadevi je šlo za dejansko delovno razmerje, ki lahko preneha le iz razlogov, navedenih v 2. odst. 100. člena ZDR. Zato je sklep o ugotovitvi da s tožnico ni bilo sklenjeno delovno razmerje, nezakonit.
ZST v 13. členu govori o stranki postopka in ne ločuje med fizičnimi osebami, ki so samostojni podjetniki in tistimi, ki to niso. To ne pomeni, da bi lahko bil podjetnik posameznik oproščen plačila sodnih taks, saj je potrebno upoštevati, da ZPP v 6. odst. 168. člena izrecno izključuje možnost oprostitve plačila stroškov postopka podjetnika posameznika, če gre za spore v zvezi z njegovo dejavnostjo.
Posest pravice stvarne služnosti sta tožnika pridobila z dejanskim izvajanjem upravičenj, ki tvorijo vsebino služnosti, v konkretnem primeru z vožnjo preko dvorišča toženke, ne glede na to, da je toženka vožnji nasprotovala.
absolutna bistvena kršitev določb postopka - vabilo na glavno obravnavo - rok - obravnava - načelo kontradiktornosti
Drži, da je pooblaščenec vabilo na narok za glavno obravnavo 10.5. 2000 prejel šele 8.5.2000, kar je v nasprotju z 2. odst. 280. čl. ZPP, ki opredeljuje najmanj 15 dnevni rok za pripravo na glavno obravnavo. Vabilo za narok za glavno obravnavo 10.5.2000 za toženo stranko tako ni bilo pravilno izkazano. Zato tudi ni bilo pogojev za opravo glavne obravnave v odsotnosti tožene stranke. In ker je sodišče kljub temu glavno obravnavo opravilo, na njej izvedlo dokaze in nato izdalo sodbo, je s takšnim postopanjem kršilo načelo kontradiktornosti. Podana je uveljavljena absolutna bistvena kršitev iz 8. tč. 2. odst. 339. čl. ZPP
Iz besedila pogodbenega določila sledi, da odločitev "komisije" ni obvezna za stranki: če namreč reševanje spora s pomočjo "komisije" ne pripomore k rešitvi spora "ima nezadovoljna stranka pravico vložiti tožbo pred stalno arbitražo GZ Slovenije ali pred sodiščem v Sloveniji". In ker arbitražna odločba, ki sledi postopku pred arbitražo, ni priporočilo, temveč odločba, ki je enakovredna sodbi (475. čl. ZPP), prav to bistveno značilnost pa pogodbeni stranki odločitvi "komisije" odrekata, sporno pogodbeno določilo ni arbitražni dogovor, kakršnega ima v mislih ZPP.
Upnik s samo predznambo še ne pridobi ločitvene pravice, prav njena visečnost pa je razlog za to, da se zavarovanje ob začetku postopka prisilne poravnave prekine, saj bi upnik sicer lahko zaradi dolžnikovih razpolaganj neutemeljeno pridobil privilegiran položaj v razmerju do ostalih upnikov. Prekinitev ne velja za terjatve, ki so privilegirane po zakonu.
Z ugovorom proti sklepu o izvršbi je pravico do pritožbe zoper sklep o zavrnitvi ugovora pridobil dolžnik. Zastavna dolžnika te pravice nimata, saj sodišče z izpodbijanim sklepom ni odločilo o njunem pravnem sredstvu - ugovoru. Izpodbijani sklep se nanju ne nanaša. Zato njuna pritožba ni dovoljena.
ZTLR člen 20, 20. ZNP člen 137, 137. ZPP člen 212, 212.
ureditev meje - uveljavljanje v pravdi
Dokazno breme pri ugotavljanju močnejše pravice je na stranki, ki to pravico zatrjuje. Če tožeča stranka dokaže pridobitev lastninske pravice na podlagi določenega pravnega temelja, nasprotna stranka še vedno lahko zatrjuje in dokaže, da je lastninska pravica pozneje prešla nanjo. Če ji to uspe dokazati, potem tožeča stranka močnejše pravice v pravdi ni dokazala.