ZDR člen 57, 57/1, 100, 100/1, 100/1-5, 100/1-6, 57, 57/1, 100, 100/1, 100/1-5, 100/1-6. Kolektivna pogodba med delavci in zasebnimi delodajalci člen 41, 42, 41, 42.
prenehanje delovnega razmerja - odsotnost z dela
Ker sta bila v spornem obdobju dva dela prosta dneva - Božič in Dan samostojnosti, tožnik ni izostal z dela 5 delovnih dni zaporedoma, zato mu delovno razmerje ni moglo zakonito prenehati po 5. oz. 6. tč. 1. odst. 100. čl. ZDR. Tožena stranka bi lahko v primeru neopravičene odsotnosti tožnika z dela manj kot 5 dni zaporedoma izvedla disciplinski postopek na podlagi 40. oz. 41. čl. Kolektivne pogodbe med delavci in zasebnimi delodajalci (Ur. l. RS, št. 26/91).
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 339, 339/2, 339/2-14.
trajno presežni delavec - ukinitev delovnega mesta
: Niti ZDR (ZDR - Ur. l. RS, št. 14/90 - 38/94) niti Kolektivna pogodba za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji (Ur. l. RS, št. 18/91, 39/93) ne določata, da je potrebno v primeru ugotavljanja trajno presežnih delavcev zaradi nujnih operativnih razlogov ukiniti delovno mesto, na katerem se ugotavlja prenehanje potreb po delu delavca.
ZPP člen 116, 116/2, 116, 116/2. ObrZ člen 31, 32, 31, 32.
preložitev naroka - pisna oblika - članstvo
Sodišče ni dolžno obveščati strank o tem, da predlogu za preložitev naroka ni bilo ugodeno. Le, če je predlogu ugodeno, sodišče o tem obvesti stranke (2. odst. 116. ZPP). V konkretnem primeru gre za spor majhne vrednosti (1. odst. 495. člena ZPP), zato v tem postopku velja načelo pisnosti izvedenih pravdnih dejanj (1. odst. 450. člena ZPP). To pomeni, da pravdne stranke smejo navajati dejstva in dokaze le v pisnih vlogah. 31. člen Obrtnega zakona pomeni za osebe, ki so navedene v njej, zakonsko dolžnost združevanja v Obrtni zbornici Slovenije in ne morda prostovljno včlanjevanje, kot zmotno meni pritožnica. Da je združevanje za subjekte iz 31. člena ObrZ v Obrtno zbornico Slovenije obvezno, izhaja tudi iz 32. člena ObrZ. V tem členu so namreč navedeni subjekti, za katere združevanje v Obrtno zbornico Slovenije ni obvezno, se pa lahko (tudi) združijo v njej. Če 31. člen ObrZ ne bi določil za subjekte, ki so anvedeni v njem, obveznega združevanja v Obrtni zbornici Slovenije, 32. člen ObrZ ne bi bil potreben.
Četudi je v zastavni pogodbi zastavitelj prevzel obveznost plačila takse za vknjižbo zastavne pravice, lahko takšna prevalitev taksne obveznosti učinkuje samo obligacijsko, to je med strankami. Zavezanec za plačilo sodne takse v razmerju do sodišča pa je lahko le predlagatelj postopka (1. odst. 3. čl. ZST), ki je določena v kogentni normi 3. člena ZST.
ZGJS člen 27, 27/4, 27, 27/4. ZUS člen 63, 63/1, 63, 63/1.
razrešitev direktorja - podjetje v družbeni lastnini - stvarna pristojnost
Ker iz navedb v tožbi izhaja, da tožnik poleg odprave sklepa o rezrešitvi zahteva tudi, da se ugotovi, da mu ni prenehalo delovno razmerje v.d. generalnega direktorja tožene stranke, da ga je tožena stranka dolžna pozvati nazaj na delovno mesto in mu priznati vse pravice iz dela in po delu ter plačati pripadajoča nadomestila plače, je uveljavljanje teh pravic neposredno vezano na izpodbijani sklep o razrešitvi oziroma na odločitev o (ne)zakonitosti tega sklepa. Po določbi 4. odstavka 27. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (ZGJS, Ur. l. RS št. 32/93 do 30/98) je za reševanje sporov o razrešitvi direktorja javnega podjetja pristojno sodišče za upravne spore. Po določbi 1. odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (Ur.l. RS št. 50/97 in 70/00) upravno sodišče lahko v upravnem sporu, ko odloči o zakonitosti izpodbijanega akta, odloči tudi o odškodninskih in drugih zahtevkih, ki so v povezavi z izpodbijanim spornim aktom, torej je tudi za odločitev o zakonitosti prenehanja delovnega razmerja v predmetnem sporu pristojno Upravno sodišče Republike Slovenije.
Ker tožniku ni bilo generalno prepovedano opravljanje obrti, sklepanje pogodb in ustanavljanje družb, pač pa je za obdobje dveh let od dneva prenehanja delovnega razmerja za te dejavnosti potreboval soglasje tožene stranke, bi tožniku pripadalo pogodbeno dogovorjeno nadomestilo le v primeru, ko delodajalec ne bi dal soglasja za opravljanje konkurenčne dejavnosti.
Po določilu 212. člena ZPP mora vsaka stranka navajati dejstva in predlagati dokaze tudi, če izpodbija navedbe in dokaze nasprotnika. Tožena stranka tekom postopka ni navedla ni pojasnila, kolikšna naj bi bila cena najema delovnega odra, prav tako pa tudi ni dokazovala nepravilnosti vtoževanih računov. To bi morala storiti po 212. členu ZPP, ker s povsem pavšalnim ugovorom ni mogoče izpodbijati pravilnosti računov kot tožbene podlage.
ZST v 13. členu govori o stranki postopka in ne ločuje med fizičnimi osebami, ki so samostojni podjetniki in tistimi, ki to niso. To ne pomeni, da bi lahko bil podjetnik posameznik oproščen plačila sodnih taks, saj je potrebno upoštevati, da ZPP v 6. odst. 168. člena izrecno izključuje možnost oprostitve plačila stroškov postopka podjetnika posameznika, če gre za spore v zvezi z njegovo dejavnostjo.
: Toženec je tožnici šele po enem letu (v tem času ji je redno izplačeval plačo in plačeval prispevke), izdal sklep o ugotovitvi, da s tožnico ni bilo sklenjeno delovno razmerje. Določbe 1. odst. 12. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR - Ur.l. RS št. 14/90, 5/91 in 71/93), ki določa, da delavec ne more začeti delati v organizaciji oz. pri delodajalcu, če ni sklenil pogodbe o zaposlitvi, ni mogoče razlagati v tem smislu, da delovno razmerje ne nastane, če delavec pred nastopom dela ne podpiše pogodbe, če je dejansko začel opravljati delo in ga je delodajalec prijavil v zavarovanje ter mu izplačeval plačo in poravnaval vse prispevke in davke. V predmetni zadevi je šlo za dejansko delovno razmerje, ki lahko preneha le iz razlogov, navedenih v 2. odst. 100. člena ZDR. Zato je sklep o ugotovitvi da s tožnico ni bilo sklenjeno delovno razmerje, nezakonit.
Delodajalec pri izreku disciplinskega ukrepa ne sme upoštevati odločbe, s katero je bil delavec disciplinsko obravnavan, če je bila v sodnem sporu ta odločba razveljavljena. Ker je ravno predkaznovanost bistveno vplivala na odločitev organa druge stopnje pri toženi stranki, da je spremenil izpodbijano odločbo disciplinske komisije o disciplinskem ukrepu v delu, ki se nanaša na izrek sankcije za storjeno kršitev delovnih obveznosti, je takšna odločitev nezakonita, ter delavcu ni moglo zakonito prenehati delovno razmerje.
Pravilnik o napredovanju zaposlenih v vrtcih in šolah v plačilne razrede člen 30, 30/2. Pravilnik o spremembah in dopolnitvah pravilnika o napredovanju zaposlenih v vrtcih ter osnovnem in srednjem šolstvu v plačilne razrede (1996) člen 15, 15/2.
plača - dejavnost vzgoje in izobraževanja - strokovni sodelavec - napredovanje
Strokovni delavci v šolah in vrtcih so bili prvič razvrščeni v plačilne razrede v letu 1997. Pred sprejetjem Pravilnika o spremembah in dopolnitvah pravilnika o napredovanju zaposlenih v vrtcih ter osnovnem in srednjem šolstvu v plačilne razrede (Uradni list RS, št. 66/96), napredovanje strokovnih delavcev sploh ni bilo predvideno. Ob prvih razvrstitvah v letu 1997 se je upoštevalo izpolnjevanje pogojev za napredovanje, to napredovanje pa ni temeljilo na pisnih dokazilih, kar je predvideno za redno napredovanje, ampak na oceni ravnatelja. Pri tej oceni ravnatelja so bila upoštevana vsa znanja in usposobljenosti, ki so jih strokovni delavci pridobili do prve razvrstitve v plačilne razrede. Na podlagi tega je tožnik ob prvi razvrstitvi tudi napredoval za dva plačilna razreda. Zaradi navedenega je tožena stranka ob prvem rednem napredovanju (ki ni imelo več podlage v prehodnih in končnih določbah Pravilnika) pravilno upoštevala le pisna dokazila, pridobljena v obdobju po prvi razvrstitvi v plačilni razred.
ZDR člen 36f, 36f/3, 36f, 36f/3. ZPP člen 337, 337/1, 354, 354-4, 337, 337/1, 354, 354-4.
pritožbena novota - prekluzija
Ker je imela tožena stranka pred prvostopnim sodiščem možnost izjaviti se o višini zahtevka za plačilo regresa za letni dopust, pa tega ni storila, novih pritožbenih navedb glede višine tega dela zahtevka v pritožbenem postopku ni bilo mogoče upoštevati.
ZTLR člen 20, 20. ZNP člen 137, 137. ZPP člen 212, 212.
ureditev meje - uveljavljanje v pravdi
Dokazno breme pri ugotavljanju močnejše pravice je na stranki, ki to pravico zatrjuje. Če tožeča stranka dokaže pridobitev lastninske pravice na podlagi določenega pravnega temelja, nasprotna stranka še vedno lahko zatrjuje in dokaže, da je lastninska pravica pozneje prešla nanjo. Če ji to uspe dokazati, potem tožeča stranka močnejše pravice v pravdi ni dokazala.
Mladoletna tožnica, nad katero je stari oče, h kateremu se je zatekla zaradi neurejenih družinskih razmer, že od 8. leta starosti dalje izvajal spolno nasilje, ki je po šestih letih prešlo v spolno občevanje, je upravičena do odškodnine - za strah v višini 800.000,00 SIT - za telesne bolečine in nevšečnosti 1,000.000,00 SIT - za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti 4,000.000,00 SIT.
Dovoljenost revizije presojati po 2. odstavku 367. člena ZPP, ki določa, da revizija ni dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe ne presega 1.000.000,00 SIT. Tožnik v pritožbi sicer omenja vrednost nakita v znesku 3.500.000,00 SIT, vendar je v obravnavani zadevi vrednost spornega predmeta označil v tožbi z zneskom 200.000,00 SIT. Tožbeni zahtevek je deloma denarni, deloma nedenarni, pri čemer pa skladno s 3. odstavkom 44. člena ZPP sodišče ni določilo drugačne vrednosti spornega predmeta.
ZOR člen 185, 185/1, 189, 190, 191, 191/1, 185, 185/1, 189, 190, 191, 191/1. ZPP člen 14, 14.
vezanost na kazensko sodbo - dejansko stanje - gozdna tatvina - gmotna škoda
Kazensko sodišče je s pravnomočno sodbo toženca tega pravdnega postopka spoznalo za krivega storitve kaznivega dejanja gozdne tatvine in sicer v okviru istega dejanskega stanja. Kazensko sodišče je torej že ugotovilo, da je bilo kaznivo dejanje storjeno in da je podana kazenska odgovornost toženca iz pravdnega postopka. Glede obstoja teh dveh vprašanj je civilno sodišče vezano na pravnomočno sodbo kazenskega sodišča. Civilno sodišče zato pri ugotavljanju civilne odgovornosti ne more presojati, ali je toženec tožnikov les morda posekal pomotoma. S tem bi namreč civilno sodišče ponovno presojalo vprašanje nedopustnosti toženčevega ravnanja. Izključitve protipravnosti, ravno zaradi vezanosti na kazensko obsodilno sodbo, pa civilno sodišče ne more ugotoviti. Kazenska obsodilna sodba učinkuje kakor ugotovitev, ki jo mora upoštevati tudi civilni sodnik v pravdi.
javna prodaja nepremičnin - odgovornost za pravne napake
Zatrjevano napako prodane nepremičnine - montažne hale kot črne gradnje je treba obravnavati kot pravno napako. Gre za omejitev javno pravne narave, kajti prejemnik nepremičnine jo lahko uživa le omejeno. Za nelegalizirano gradnjo namreč ne more dobiti uporabnega dovoljenja. Za take omejitve pa po 514. členu ZOR prodajalec odgovarja, če kupcu niso bile znane in če je prodajalec vedel zanje ali vedel, da jih je mogoče pričakovati, pa jih kupcu ni sporočil. Informacijska dolžnost prodajalca je v citiranem določilu jasno izražena.
ZPP člen 319, 319/2, 319, 319/2. ZMZPP člen 88, 88/1, 94, 94/1, 88, 88/1, 94, 94/1.
postopek - pravnomočno razsojena stvar - pravnomočna sodba - učinek
Tuja sodna odločba je z domačo izenačena šele, če jo prizna sodišče v RS (1. odst. 94. čl. ZMZPP). Zato je treba šteti, da dokler tuja sodna odločba ni priznana, na območju RS ne učinkuje kot pravnomočna sodba. Vprašanje pravnomočno razsojene stvari se tako lahko izpostavi šele po uspešnem priznanju tuje sodne odločbe. Ob takšnem izhodišču v konkretnem primeru 2. odst. 319. čl. ZPP ne pride v poštev.