• Najdi
  • 1
  • od 4
  • >
  • >>
  • 1.
    VDS Sodba Pdp 465/2000
    28.2.2002
    DELOVNO PRAVO
    VDS01678
    ZPP člen 286, 286.
    dokazovanje - prekluzija
    Ker že iz izvedega dokaznega postopka izhaja, da je bil tožnik na delovnem mestu pod vplivaom alkohola, kar so izpovedale zaslišane priče, sodišče prve stopnje utemeljeno ni izvedlo dodatnih predlaganih dokazov, prvič iz razloga, ker je bil tožnik s predlogom izvedbe teh dokazov že prekludiran, saj jih ni predlagal že na prvi glavni obravnavi, kot mu to nalaga določba 286. člena ZPP, prav tako pa glede na že ugotovljeno dejansko stanje izvedba teh dokazov ni bila potrebna.

     
  • 2.
    VDS sodba in sklep Pdp 1510/2000
    28.2.2002
    DELOVNO PRAVO
    VDS01548
    ZDR člen 35, 35/1, 36a.
    prenehanje delovnega dovoljenja - trajni presežek - posledica
    Sklepi o prenehanju delovnega razmerja so nezakoniti, če delodajalec ne izkaže, katere ukrepe je izvedel za omilitev posledic, preden se je odločil za ukrep prenehanja delovnega razmerja. Dokazno breme, da obstaja nujni razlog za prenehanje delovnega razmerja delavcev, torej tudi, da ni bilo mogoče izvesti nobenih ukrepov za preprečitev prenehanja delovnega razmerja, je v postopku varstva pravic v organizaciji in v postopku sodnega varstva na delodajalcu. Tožena stranka je v programu razreševanja trajno presežnih delavcev navedla le, da za trajno presežna delavca ni na razpolago prostega dela, ki bi ustrezalo njuni strokovni izobrazbi. Taka navedba v programu razreševanja trajno presežnih delavcev je glede na določbo 1. odstavka 35. člena ZDR pomanjkljiva.

     
  • 3.
    VDS sodba in sklep Pdp 1332/2000
    28.2.2002
    DELOVNO PRAVO
    VDS01732
    ZTPDR člen 72.
    odškodninska odgovornost
    Škodo in okoliščine, v katerih je nastala, njeno višino in povzročitelja ugotavlja pristojni organ organizacije oz. delodajalec, v primeru, če delavec v 3 mesecih ne povrne škode, ugotovljene s sklepom pristojnega organa, pa se sproži postopek pred pristojnim sodiščem. Za povrnitev škode od delavca mora torej delodajalec najprej ugotoviti škodo, njeno višino, povzročitelja, pa tudi odgovornost povzročitelja in o tem izdati sklep, sodni postopek pa lahko sproži v 3 mesecih po tem, ko delavec, ki je spoznan za odgovornega kot povzročitelj škode, s sklepom delodajalca te škode ne povrne. V takšnem primeru govorimo o procesni predpostavki za spor pred sodiščem. Delodajalec ne more neposredno vložiti tožbe zoper delavca za povračilo škode, temveč mora sam najprej izvesti predhodni postopek, izdati ustrezen sklep in od delavca zahtevati povračilo škode po sklepu. Enako velja tudi za pobotni ugovor.

     
  • 4.
    VDS Sklep Pdp 1804/2000
    28.2.2002
    DELOVNO PRAVO
    VDS01685
    ZTPDR člen 80, 83, 83/3, 80, 83, 83/3. ZPP člen 274, 274/1, 274, 274/1.
    predhodni postopek pri delodajalcu - varstvo pravic
    Tudi če tožnica ni prejela pisnega sklepa o prenehanju delovnega razmerja, je bila vezana na 15-dnevni rok iz 80. člena ZTPDR za predhodno uveljavljanje varstva pravic pri delodajalcu. Ker ni uveljavljala varstva pravic pri delodajalcu oz. je varstvo uveljavljala po preteku 15-dnevnega roka, ne more uveljavljati sodnega varstva, kljub molku organa tožene stranke na prepozno zahtevo.

     
  • 5.
    VSL sodba I Cp 1288/2001
    27.2.2002
    civilno procesno pravo
    VSL48030
    ZPP člen 318, 318/1, 318/1-3, 318/3, 318, 318/1, 318/1-3, 318/3.
    zamudna sodba - pogoj - sklepčnost tožbe
    Zamudna sodba se lahko izda tudi v primeru, če iz dejstev, navedenih v tožbi, izhaja utemeljenost le glede dela tožbenega zahtevka. V takem pirmeru se z zamudno sodbo ugodi tistemu delu tožbenega zahtevka, glede katerega je tožba sklepčna. Glede dela tožbenega zahtevka, glede katerega pa tožba ni sklepčna, pa sodišče prve stopnje tožečo stranko pozove na popravo tožbe. Če ta tožbe ne popravi, sodišče s sodbo (ne zamudno) ta del tožbenega zahtevka zavrne.

     
  • 6.
    VSL sodba I Cp 323/2002
    27.2.2002
    stanovanjsko pravo
    VSL47300
    SZ člen 149, 149. ZSR člen 5, 5/2, 70, 76, 76/2, 5, 5/2, 70, 76, 76/2.
    nezakonita uporaba stanovanja - podstanovalsko razmerje
    Izhodišče tožene stranke, da je treba kot časovno oporno točko upoštevati čas vložitve tožbe, je pravno napačno. Po 149. členu Stanovanjskega zakona bi nezakonita uporaba stanovanja lahko dobila zakonito podlago le v primeru, če bi podstanovalec stalno prebival v stanovanju več kot dve leti, šteto od izselitve imetnika stanovanjske pravice pa do uveljavitve SZ (19.10.1991). Novi SZ namreč ne pozna instituta nastanka stanovanjskega razmerja s potekom časa, zato dan vložitve tožbe sedanjega lastnika ni pravno odločilen.

     
  • 7.
    VSL sklep I Cp 982/2001
    27.2.2002
    civilno procesno pravo
    VSL48672
    ZPP člen 319, 319/2, 319, 319/2. ZFPPod člen 27, 35, 27, 35.
    pravnomočno razsojena stvar - ne bis in idem
    Družbenikov prevzem plačila morebitnih obveznosti družbe pomeni, da so glede njih singularni pravni nasledniki družbe, ki je prenehala. Singularni pravni nasledniki izvajajo svoje pravice od prednikov, ki so bile stranke pravnomočno zaključenega postopka, s čimer je utemeljena razširitev pravnomočnosti nanje.

     
  • 8.
    VSL sklep I Cp 1280/2001
    27.2.2002
    stanovanjsko pravo - civilno procesno pravo
    VSL48034
    SZ člen 53, 53/1-3, 117, 53, 53/1-3, 117. ZPP člen 206, 211, 211/1, 339, 339/1, 363, 363/2, 206, 211, 211/1, 339, 339/1, 363, 363/2.
    lastninjenje in privatizacija stanovanj - pravica do odkupa stanovanja - stanovanjska najemna razmerja - odpoved najemne pogodbe - neplačevanje najemnine - izselitev iz stanovanja - prekinitev pravdnega postopka
    Med pravdnima strankama sta dva spora: postopek, v katerem tožena stranka zahteva od tožeče stranke sklenitev prodajne pogodbe za stanovanje v skladu s privatizacijskimi določili SZ, in obravnavani postopek, v katerem tožeča stranka odpoveduje toženi najemno pogodbo za to isto stanovanje in zahteva njegovo izročitev. Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog tožene stranke za prekinitev slednjega postopka do pravnomočne odločitve v prvem in ugodilo tožbenemu zahtevku. O tem, zakaj na odpoved najemne pogodbe in toženkino izselitev postopek o pravici do odkupa stanovanja nima nikakršnega vpliva, v sodbi prve stopnje ni pojasnjeno. Sklepa o zavrnitvi predloga za prekinitev postopka iz 2. odst. 211. čl. ZPP tako ni mogoče preizkusiti. Ker je tako vprašljiva pravilnost zavrnitve predlagane prekinitve pravdnega postopka (torej pravilne uporabe določb 206. in 211. čl. ZPP), je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 1. odst. 339. čl. ZPP, saj je to lahko vplivalo tudi na pravilnost in zakonitost izdane sodbe.

     
  • 9.
    VSL sklep I Cp 747/2001
    27.2.2002
    stvarno pravo
    VSL48031
    ZTLR člen 5, 5/1, 42, 42/1, 5, 5/1, 42, 42/1.
    imisije - negatorna tožba - prenehanje vznemirjanj
    Lastniku nepremičnine gre sodno varstvo pred vznemirjanjem (le) v primeru, ko je uporaba njegove nepremičnine otežkočena preko mere, ki je glede na naravo in namen nepremičnine ter glede na krajevne razmere običajna, ali ko nedopustne imisije njegovi nepremičnini povzročajo znatnejšo škodo.

     
  • 10.
    VDSS sodba in sklep Pdp 1794/2000
    27.2.2002
    DELOVNO PRAVO
    VDS01576
    ZDR člen 76, 100, 100/1, 100/1-9, 112, 113, 114. Kolektivna pogodba med delavci in zasebnimi delodajalci člen 7, 7/3, 40, 40/5, 40/5-5.
    prenehanje delovnega razmerja - ocena poskusnega dela
    Niti zakon niti kolektivna pogodba ne vsebujeta nobenega minimalnega roka, pred katerim delodajalec ne bi smel podati ocene poskusnega dela. Vendar pa lahko delodajalec zakonito oceni poskusno delo delavca šele takrat, ko poteče toliko časa, da se lahko delavec popolnoma usposobi za delo, kar določajo konkretne okoliščine posameznega dela.

    Ker gradbeni stroj, na kakršnem je delal tožnik, sodi med najbolj zahtevne delovne stroje - delavci v podjetju so se na njih usposabljali po pol leta - delodajalec po poteku dveh mesecev poskusnega dela ni mogel izoblikovati pravilne ocene poskusnega dela. Zato je sklep o prenehanju delovnega razmerja zaradi neuspešno opravljenega poskusnega dela nezakonit.
  • 11.
    VSL sklep III Cpg 12/2002
    21.2.2002
    STEČAJNO PRAVO
    VSL04426
    ZPPSL člen 79, 80, 157, 169, 169/1, 170, 170/1, 79, 80, 157, 169, 169/1, 170, 170/1.
    zaključek stečajnega postopka - pritožba - stečajni postopek - stečajni upravitelj - stečajna masa tožene stranke
    Za vložitev pritožbe zoper sklep o zaključku stečajnega postopka je upravičen tudi stečajni upravitelj. Ena od nalog stečajnega upravitelja je namreč tudi ta, da uresničuje interese upnikov, da dosežejo (čim boljše) poplačilo svojih terjatev. Ta interes pa je s sklepom o zaključku stečajnega postopka lahko prizadet.

    Če stečajni senat ustavi nadaljnje unovčenje stečajne mase (1. odst. 170. člena ZPPSL), mora upoštevati tudi določbe 157. člena ZPPSL in pred zaključkom stečajnega postopka opraviti predpisana postopkovna dejanja. Upoštevati pa mora tudi določbe 169. člena ZPPSL in se prepričati, ali so res končana vsa opravila iz stečajnega postopka. Ta opravila morajo biti namreč končana tudi takrat, kadar se stečajni postopek zaključi zaradi ustavitve nadaljnjega unovčenja razdelitvene mase.

     
  • 12.
    VDS Sklep Pdp 776/2001
    21.2.2002
    DELOVNO PRAVO
    VDS01670
    ZDSS člen 14, 14. ZPP člen 111, 111/2, 133, 141, 111, 111/2, 133, 141.
    vročanje pisanj - odklonitev sprejema
    Iz dopisa Pošte Slovenije je razvidno, da je bilo v poštni predal št. ... pri pošti 2107 Maribor dne 14.12.2000 vloženo sporočilo o prispelem pismu ter, da je pooblaščenec tožene stranke izrecno odklonil sprejem tega pisma. Tožena stranka izjave takratne upravnice pošte izrecno ne izpodbija. Ker je bila tožena stranka dne 14.12.2000 obveščena o došli pošiljki in je v 15 dneh ni dvignila, se šteje, da je bila vročitev opravljena dne 14.12.2000. Rok za pritožbo je v individualnih delovnih sporih 8 dni (4. odst. 14. čl. ZDSS). Tožena stranka je vložila pritožbo po izteku pritožbenega roka, zato je pritožba prepozna.

     
  • 13.
    VDS Sodba Pdp 1160/2000
    21.2.2002
    DELOVNO PRAVO
    VDS01727
    ZOR člen 173, 200, 200/1, 173, 200, 200/1. ZOMZO člen 2, 2.
    valorizacija - akontacija odškodnine
    Valorizacija akontacij oz. že odmerjenih odškodnin za negmotno škodo se pravilno opravi s faktorjem rasti cen življenjskih potrebščin in ne cen na drobno (gre za različni kategoriji).

     
  • 14.
    VSL sodba II Cp 236/2002
    21.2.2002
    civilno procesno pravo
    VSL48806
    ZOR člen 360, 360/1, 360/3, 360, 360/1, 360/3. ZPP člen 337, 337/1, 337, 337/1.
    ugovor zastaranja - pritožbeni postopek
    Ugovor zastaranja pritožnik prvič uveljavlja v pritožbi. Pritožnik bi ugovor zastaranja, ki spada v trditveno podlago strankih navedb, lahko uveljavljal že v ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, najpozneje pa na prvem naroku za glavno obravnavo. Zato pritožbene navedbe o zastaranju terjatve sodišče druge stopnje ni moglo upoštevati (1. odstavek 337. člena ZPP).

     
  • 15.
    VSL sklep I Cpg 1055/2001
    21.2.2002
    sodne takse
    VSL04271
    ZST člen 3, 3/1, 3/2, 4, 4/1, 4/2, 4/2-2, 3, 3/1, 3/2, 4, 4/1, 4/2, 4/2-2.
    taksna obveznost - nastanek taksne obveznosti - sodba - postopek - vložitev pritožbe
    Na nastanek taksne obveznosti izid postopka ne vpliva, zato mora tožnik plačati takso tudi za sodbo, ki je zanj neugodna. Morebitna vložitev pritožbe zoper odločbo ne vpliva na obveznost plačati takso za izpodbijano odločbo sodišča prve stopnje.

     
  • 16.
    VDS sodba Pdp 1278/2000
    21.2.2002
    DELOVNO PRAVO
    VDS01667
    ZPP člen 3, 3/3, 338, 338/1, 338/1-1, 353, 3, 3/3, 338, 338/1, 338/1-1, 353.
    sprememba tožbe - prekoračitev tožbenega zahtevka
    Glede na to, da v konkretnem primeru zadnja modifikacija zahtevka v primerjavi z zahtevkom iz tožbe po višini ni bila presežena, ni šlo za odločitev o prekoračenem zahtevku.

     
  • 17.
    VSL sklep II Cp 1699/2001
    20.2.2002
    civilno procesno pravo
    VSL48804
    ZPP člen 156, 156/2, 156, 156/2.
    separatni stroški - krivda - vloga
    Če oseba ne prekrši kakšne svoje obveznosti, tudi ni mogoče govoriti o njeni krivdi. Čeprav stranka dobi poziv sodišča, da vloži pripravljalno vlogo, zaradi tega še ne nastane zaveza, da jo pripravi, in to je pred razpisanim narokom za glavno obraanavo. Posledicčno njenega ravnanja (vložitve vloge šele na naroku) ni mogoče šteti za krivdnega in ji tudi ni mogoče naložiti plačilo separatnih stroškov.

     
  • 18.
    VDS sodba Pdp 1088/2000
    15.2.2002
    DELOVNO PRAVO
    VDS01722
    ZDR člen 36d, 36e, 36f. ZPPSL člen 106, 182, 182/1, 106, 182, 182/1. ZTPDR člen 77.
    likvidacija - delavec
    Stališče, da imajo delavci v primeru prenehanja družbe po določbah ZGD enake pravice kot delavci, katerih delo postane trajno nepotrebno po določbah ZDR, je treba razumeti v tem smislu, da s sprejetjem sklepa o prenehanju družbe s strani družbenikov družbe nastane za družbo obveznost, da delavcu izplača odpravnino v višini in pod pogoji iz 36. f člen ZDR, prav tako pa mora delavcu zagotoviti 6 mesečni odpovedni rok. Ni pa mogoče upoštevati varstva zaščitenih kategorij - 36. d in 36. e člen ZDR.

     
  • 19.
    VDS Sklep Pdp 347/2000
    15.2.2002
    DELOVNO PRAVO
    VDS01674
    ZPIZ člen 254, 254. ZPP člen 18, 18/1, 18/3, 314, 315, 315/1, 339, 339/2, 339/2-14, 18, 18/1, 18/3, 314, 315, 315/1, 339, 339/2, 339/2-14.
    ugovor stvarne pristojnosti
    S tem, ko je sodišče prve stopnje kljub ugovoru tožene stranke o sodni pristojnosti nadaljevalo s postopkom, je v bistvu ugotovilo, da spada sporna zadeva v pristojnost sodišča R Slovenije in da je Delovno in socialno sodišče v Ljubljani kot sodišče za delovne spore stvarno pristojno za rešitev predmetnega spora. Glede na tako odločitev sodišču prve stopnje posebnega sklepa o utemeljenosti ugovora glede pristojnosti ni bilo treba izdati.

     
  • 20.
    VDS Sodba Pdp 1061/2000
    15.2.2002
    DELOVNO PRAVO
    VDS01565
    ZDR člen 57, 57/1, 100, 100/1, 100/1-5, 100/1-6, 57, 57/1, 100, 100/1, 100/1-5, 100/1-6. Kolektivna pogodba med delavci in zasebnimi delodajalci člen 41, 42, 41, 42.
    prenehanje delovnega razmerja - odsotnost z dela
    Ker sta bila v spornem obdobju dva dela prosta dneva - Božič in Dan samostojnosti, tožnik ni izostal z dela 5 delovnih dni zaporedoma, zato mu delovno razmerje ni moglo zakonito prenehati po 5. oz. 6. tč. 1. odst. 100. čl. ZDR. Tožena stranka bi lahko v primeru neopravičene odsotnosti tožnika z dela manj kot 5 dni zaporedoma izvedla disciplinski postopek na podlagi 40. oz. 41. čl. Kolektivne pogodbe med delavci in zasebnimi delodajalci (Ur. l. RS, št. 26/91).

     
  • 1
  • od 4
  • >
  • >>