Po 3. odstavku 497. člena ZPP se napoved pritožbe šteje za umaknjeno, če stranka ne plača predpisane sodne takse, ne pa če sodišču ne predloži dokazila o plačilu.
Tožeča stranka je kot pridobiteljica pravice uporabe poslovnih prostorov, ki jih je oddal v najem nekdo drug stopila v pravice in obveznosti najemodajalca po določbi 31. člena ZPSPP. Zaradi navedenega je zmoten materialnopravni zaključek, da ni podana aktivna legitimacija tožeče stranke, za uveljavljanje zahtevkov iz najemne pogodbe.
ZPSPP člen 28, 28/3, 29, 29/3, 28, 28/3, 29, 29/3. ZPP člen 433, 433/2, 433, 433/2.
najem poslovnih prostorov - poslovna stavba - nalog za izpraznitev - rok izpolnitve
Če predlog za izdajo naloga za izpraznitev poslovnih prostorov temelji na zahtevi za izpraznitev zaradi kršitve pogodbe, je rok za izpraznitev poslovnih prostorov 8 dni.
Določilo 3. odst. 163. čl. ZPP, da mora stranka stroške priglasiti najpozneje do konca glavne obravnave, ki je bila pred odločitvijo o stroških, je potrebno razlagati tako, da mora stranka stroške opredeljeno navesti do konca glavne obravnave, (in ne šele po končanem obravnavanju), kar pa ne pomeni, da mora stranka vse stroške na koncu, torej na zadnji glavni obravnavi, (ponovno) priglasiti.
Ker predlagatelj vrnitve v prejšnje stanje predloga ni temeljil na splošnih znanih dejstvih in po oceni sodišča tudi ne iz očitno neopravičenega razloga, je bilo potrebno opraviti narok za vrnitev v prejšnje stanje.
ZPP (1977) člen 219, 370, 219, 370. ZOR člen 77, 77/3, 313, 361, 362, 365, 369, 371, 372, 387, 388, 391, 77, 77/3, 313, 361, 362, 365, 369, 371, 372, 387, 388, 391. Sodni red člen 51, 51.
zastaranje - rok
Če se zastaralni rok izteče na dan, ko se po zakonu ne dela (sobota, nedelja), se glede na določbo 3. odst. 77. člena ZOR šteje, da je zadnji dan zastaralnega roka naslednji delovnik.
ZPPSL nalaga predlagatelju, da mora založiti predujem za kritje stroškovdo začetka stečajnega postopka (1. odst. 93. člena). Višino predujma določi sodišče. Pri tem mora izhajati iz stroškov, za katere predvideva, da bodo nastali in so potrebni, do začetka stečajnega postopka.
Toženec v pritožbi ni navedel nobenih pritožbenih razlogov razen tistih, ki jih je šteti kot predlog za dopolnitev sodbe in o katerih je sodišče prve stopnje odločilo z dopolnilno sodbo z dne 17.11.2000, zato se je sodišče druge stopnje omejilo na preizkus izpodbijane sodbe glede bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz 2. odst. 354. čl. ZPP/77 in glede pravilne uporabe materialnega prava, na kar mora paziti po uradni dolžnosti (2. odst. 365. čl. ZPP/77).
ZIZ člen 15, 291, 15, 291. ZPP člen 337, 337/1, 337, 337/1. Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja člen 56, 56.
izvršitelj - plačilo za opravljena dela - pravočasnost - nova dejstva
Ker je uveljavljanje novih dokazov v pritožbenem postopku po 1.odstavku 337.člena ZPP v zvezi s 366.členom ZPP in 15.členom ZIZ mogoče le pod pogojem, da pritožnik izkaže, da novega dokaza ni mogel predložiti že prej, izvršitelj pa slednjega ni izkazal, saj je obračun zakonskih zamudnih obresti pripravil že dne 25.9.2000 - pred začetkom rubeža, predložil pa ga je šele s pritožbo, njegovim pritožbenim navedbam, da je upravičen tudi do plačila za to delo, ni mogoče slediti. K enakemu zaključku pripelje tudi določba 56.člena Pravilnika o opravljanju službe izvršitelja (Uradni list RS, št. 32/99), iz katere izhaja, da mora izvršitelj po opravi vseh dejanj v posamezni zadevi izvršbe (oz. smiselno po neuspelem rubežu) brez odlašanja ali najkasneje v dveh dneh sestaviti pisno poročilo, ki mu predloži zapisnike o posameznih opravljenih dejanjih in specificirani stroškovnik. Izvršitelj bi torej moral obračun zakonskih zamudnih obresti predložiti že skupaj s poročilom in stroškovnikom, ne pa šele sedaj v pritožbi.
Vlogo iz 4. odst. 296. člena ZPP stranke lahko pošljejo sodišču, niso pa je dolžne poslati. Če je ne pošljejo, to ni ovira, da na glavni obravnavi ne bi navajale dejstev in predlagale dokazov.
Uporabo 313. člena ZOR lahko izključi upnikov pristanek (izražen izrecno ali s konkludentnimi dejanji) na drugačno vračunavanje od tistega, ki ga določi 313. člen ZOR. Vendar ko je upnik vračunanje opravil na določen način, ki je razviden iz predhodnega predloga za izvršbo, upnik po tem, ko dolžnik na podlagi sklepa o izvršbi, izdanega na podlagi tega predloga, v celoti izpolni obveznost, ne more ponovno vložiti predloga za izvršbo, ker je tokrat opravil vračunanje na drugačen, za dolžnika manj ugoden način.
Ko o nekaterih dokaznih predlogih ni bilo niti odločeno, nekateri dokazi, ki jih je prvostopno sodišče na začetku dolgotrajnega postopka izvedlo in ki se nanašajo na pravno odločilna dejstva, v izpodbijani sodbi niso bili upoštevni in ocenjeni, ne more vzdržati presoje dokazne ocene prvostopnega sodišča, da tožeča stranka škode in vzročne zveze med škodnim dogodkom in škodo ni dokazala.
ZZZDR člen 78, 78/1, 123, 123/1, 78, 78/1, 123, 123/1.
razveza - določitev preživnine
Ob razvezi zakonske zveze odloči sodišče tudi o vzgoji in varstvu ter o preživljanju otrok, in sicer od izdaje sodbe dalje; le na poseben zahtevek pa odloči o preživljanju že od vložitve tožbe dalje, in sicer upoštevaje, ali je nasprotna stranka v času sojenja prispevala k preživljanju skupnih otrok ali ne in v kakšnem znesku.
ZIZ člen 15. ZPP člen 18, 18/1, 18/2. ZUP člen 324. ZUP (1986) člen 276, 276/2.
izvršba na podlagi izvršilnega naslova - denarna terjatev - izvršljiva upravna odločba - sodna pristojnost
Če je bil predlog za izvršbo za izterjavo denarne terjatve na podlagi upravne odločbe vložen pred uveljavitvijo novega Zakona o upravnem postopku, je podana sodna pristojnost.
Ob delitvi skupnega premoženja v naravi pridobi prejšnji skupni lastnik, ki je upravičen do določenega zneska, ki predstavlja razliko v vrednostih nepremičnin, ki jih je ob delitvi prejela vsaka od strank, po samem zakonu zastavno pravico na tistem delu nepremičnine, ki je dodeljen drugemu (bivšemu) skupnemu lastniku, za čas, dokler ta ne bo izplačal določenega zneska.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - ugovor - neobrazložen ugovor - neutemeljen ugovor
Dolžnik v ugovoru proti sklepu o izvršbi na podlagi verodostojne listine ne navaja dejstev v smeri neobstoja terjatve, ki je predmet konkretnega izvršilnega postopka, in tudi ne dejstev v smeri preprečitve izvršbe za izterjavo te terjatve, temveč terjatev smiselno sam priznava. Tak ugovor se šteje kot neobrazložen in kot tak kot neutemeljen.
ZPP člen 116, 116/1, 120, 120/2, 116, 116/1, 120, 120/2.
vrnitev v prejšnje stanje
Tožena stranka ima pravico, udeležiti se naroka za glavno obravnavo, na katerem sodišče izvaja dokazni postopek in na naroku predstaviti tudi svoja pravna stališča (primerjaj 3. odst. 284. člena ZPP) glede na že v pripravljalnih vlogah navedena dejstva in predložene dokaze. Sodišče prve stopnje se je zato neutemeljeno spuščalo v presojo, kakšne učinke bi sploh lahko imela navzočnost tožene stranke na glavni obravnavi. Prvostopenjsko sodišče bi zato moralo presojati le, ali je tožena stranka narok zamudila iz opravičenega vzroka, kot to izhaja iz 1. odst. 116. člena ZPP in izvesti postopek po 2. odst. 120. člena ZPP.
Dokler sodišče prve stopnje ne odloči o predlogu upnice za oprostitev plačila stroškov izvršitelja, ne more sodišče zaradi neplačila predujma šteti, da gre za ustavitev izvršbe.