obseg zapuščine - izločitev iz zapuščine - delo na kmetiji - čisti dobiček - neupravičena pridobitev
Z delom na kmetiji je potomec skrbel za njeno ohranitev in celo za povečanje njene vrednosti. Pri izračunu koristi kmetije pa je potrebno upoštevati, koliko čistega dobička je šlo v druge namene kot za potrebe kmetije.
zmotna ugotovitev dejanskega stanja - kaznivo dejanje ropa
V zvezi s kaznivim dejanjem ropa je sodišče prve stopnje, kljub temu, da je ocenilo oškodovančevo izpovedbo, s katero je pri storitvi kaznivega dejanja ropa na njegovo škodo ocenil kot agresivnega in kot tistega, ki se ga je bal, samo prvega obtoženca, obsodilo za to kaznivo dejanje tudi drugega obtoženca. Ker je bila potrebna samo drugačna presoja oškodovančeve izpovedbe, je pritožbeno sodišče ob zmotno ugotovljenem dejanskem stanju uporabilo določbo 5. odst. 392. čl. ZKP in je izpodbijano sodbo spremenilo, ne pa razveljavilo ter obtoženca oprostilo obtožbe kaznivega dejanja ropa. Ker pa, glede na to, pri kaznivem dejanju ropa nista sodelovali dve osebi, pač pa le ena, je zato ravnanje prvoobtoženega, ki je bil spoznan za krivega, pravno opredelilo kot kaznivo dejanje ropa po 1. odst. 213. čl. KZ.
sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - neobrazložen ugovor - aktivna legitimacija - pravna oseba
V prvostopenjski odločbi je poleg firme upnika navedeno še njegovo predstavništvo. Vendar pa predstavništvo (tuje) pravne osebe ne more nastopati v pravnem prometu samostojno, saj ni pravna oseba. Zato je dodatek k firmi razumeti le kot oznako, iz katerega predstavništva matične firme izvira spor.
ZOR člen 153, 262, 269, 153, 262, 269. ZPP člen 353, 353.
obljuba dejanja tretjega - izpolnitev obveznosti in posledice neizpolnitve
Po določbi 1. odst. 153. čl. ZOR je sopogodbenik, ki je drugemu jamčil, da bo tretja oseba nekaj storila (ali opustila) pa do tega ni prišlo, odškodninsko odgovoren za morebitno škodo, ki jo v posledici drugi utrpi. Zapisano ni obljuba, da bo konkretni kupec povrnil z vlaganji nastale stroške tožeči stranki, pač pa, da bo navedeno (kot pogoj prodaje) navedla v razpisu oziroma ponudbi za prodajo. Ker tega prvotoženka ni izpolnila, pravno pomeni, da pogodbene obveznosti ni izpolnila pošteno v vsem, kot se je glasila (prim. 1. odst. 262. čl. ZOR). V takšnem primeru je vsekakor podana pravica do povračila škode drugi pogodbeni stranki, vendar pa jo je ta dolžna uveljaviti tako, kot je določeno v pravilih ZOR o povrnitvi izvenpogodbene škode (gl. 269. čl. ZOR).
V primeru prenehanja pravne osebe, preneha tudi njeno pooblastilo, ki ga je dala svojemu pooblaščencu. Zato je potrebno takšno pritožbo pooblaščenca zavreči kot nedovoljeno v primeru, da pritožnik tudi ni izkazal pravnega interesa za pritožbo.
Tožena stranka je s podpisom asignacijskega dogovora posredno pripoznala dolg po spornih računih in hkrati prevzela obveznost plačila po asignaciji (v primeru, če tožeča stranka "ne bi dobila izpolnitve obveznosti od nakazanca v času, ki je bil določen v nakazilu").
Sodišče prve stopnje je dejansko stanje zmotno ugotovilo, ker je premalo utemeljeno sledilo zagovoru obtoženca, da je branil očeta, ki naj bi bil napaden s strani oškodovanca, ni pa ocenilo oškodovančevih izpovedb, ki trdi, da je bil on prvi napaden s strani obtoženca in njegovega očeta. Zato je bila zadeva razveljavljena.
Republika Slovenija sprejema pri denarnih obveznostih načelo denarnega nominalizma, ne pa načela valorizacije denarne obveznosti (ki se v primeru, kadar se vrača tisto, kar je bilo neupravičeno pridobljeno, skriva v obeznosti plačati zamudne obresti, in sicer, če je bil pridobitelj nepošten, od dneva pridobitve, drugače pa od dneva vložitve zahtevka).
KZ člen 111, 111/1, 111/1-5, 112, 112/6, 111, 111/1, 111/1-5, 112, 112/6. ZKP člen 357, 357-4, 357, 357-4.
absolutno zastaranje
Zaradi absolutnega zast aranja kazenskega pregona je sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je po 4. tč. 357. čl. ZKP zavrnilo obtožbo, da naj bi obdolženec storil kaznivo dejanje.
Na splošno se kot zloraba pravice, na kar tožeča stranka opira svoj odškodninski zahtevek, opredeljuje vsako ravnanje, ko se pravni subjekt sicer giblje v pravno priznanih mejah pravice, vendar pravico uresničuje: 1) z namenom nekomu škodovati; 2) na način, ki je za drugega manj ugoden od kakšnega drugega; 3) v pomanjkanju zakonitega interesa, ali 4) v nasprotju s socialno funkcijo pravice.
ZPP člen 13, 206, 206/1, 206/1-1, 13, 206, 206/1, 206/1-1.
predhodno vprašanje - prekinitev postopka
Prekinitev postopka zaradi rešitve predhodnega vprašanja je v dispoziciji sodišča, ne pa strank. Sodišče se bo za prekinitev postopka (kot smotrno) odločilo, če je drugi postopek že v teku in če je pričakovati, da bo kmalu zaključen.
Ker ZPIZ Slovenije ni izdal posebnega podzakonskega akta, v katerem bi v skladu z določbo 4. odst. 281. člena ZPIZ določil znesek najnižje in najvišje odškodnine, ki jo mora povrniti fizična oseba, ki namenoma ali iz velike malomarnosti povzroči invalidnost, telesno okvaro ali smrt zavarovanca, ni pravne podlage za ugoditev zahtevku, s katerim je ZPIZ zahteval povrnitev škode od fizične osebe, ki je povzročila invalidnost zavarovanca.
ZPIZ-1 člen 391. ZPIZ (1992) člen 46, 229, 229/2, 288. ZOR člen 210.
pravice iz obveznega pokojninskega zavarovanja - pravice iz obveznega invalidskega zavarovanja - neupravičena pridobitev - vračilo preveč plačanih prispevkov
V sistemski ureditvi obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki temelji na načelih vzajemnosti in solidarnosti, ter dokladnem modelu financiranja, ni pravne podlage za vračilo vplačanih prispevkov, četudi na njihovi podlagi pravice ni mogoče realizirati.
ZPIZ-92 člen 40, 40/1, 40/1-1. ZPPSL člen 176, 177, 178, 179, 180, 181, 182, 183. ZPP (1977) člen 373, 373-4.
pokojninsko zavarovanje - predčasna pokojnina - likvidacija tujega podjetja
Po določbi 40. člena ZPIZ-92 pridobi zavarovanec pravico do predčasne pokojnine, če je dopolnil najmanj 35 let delovne dobe in 38 let starosti (moški) oz. 30 let pokojninske dobe in 33 let starosti (ženska) in po 1. alinei 1. odstavka navedene odločbe, če mu je delovno razmerje prenehalo zaradi stečaja ali redne likvidacije in mu ni možno zagotoviti druge zaposlitve. Tožniku, ki je bil zaposlen pri ameriškem podjetju, ki je prenehalo obstajati po ameriškem pravu, ni mogoče priznati pravice do predčasne pokojnine, saj je pravna ureditev likvidacije v ZDA neprimerljiva z ureditvijo v Republiki Sloveniji, tako po vsebini kot po postopku. Pravica bi takemu zavarovancu pripadala le v primeru, če bi bilo tako določeno z mednarodnim sporazumom glede priznanja pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja.
Če iz opisa očitanih hujših kršitev delovnih obveznosti izhaja, da gre za kršitve z znaki kaznivega dejanja (tatvina, ponarejanje listin), velja enoletni in ne šestmesečni zastaralni rok za vodenje disciplinskega postopka.
ZPPSL nalaga predlagatelju, da mora založiti predujem za kritje stroškovdo začetka stečajnega postopka (1. odst. 93. člena). Višino predujma določi sodišče. Pri tem mora izhajati iz stroškov, za katere predvideva, da bodo nastali in so potrebni, do začetka stečajnega postopka.
Zakon o načinu obračunavanja in izplačevanja plač (ZNOIP) člen 8, 8. ZOR člen 277, 277. Kolektivna pogodba za črno in barvasto metalurgijo in livarne ter kovinsko in elektroindustrijo Slovenije člen 62, 62.
razlika v plačah - odpravnina
Ker je ugotovljeno, da je tožena stranka zniževala plače v nasprotjiu z določbo 62. člena Kolektivne pogodbe za črno in barvasto metalurgijo in livarne ter kovinsko in elektro industrijo Slovenije, je tožena stranka dolžna, poleg razlik v plači, tožniku izplačati tudi odpravnino kot trajno presežnemu delavcu, izračunano ob upoštevanju plače, kot bi jo moral prejeti, če ne bi bilo nezakonitega znižanja po 62. členu KP.
Toženec v pritožbi ni navedel nobenih pritožbenih razlogov razen tistih, ki jih je šteti kot predlog za dopolnitev sodbe in o katerih je sodišče prve stopnje odločilo z dopolnilno sodbo z dne 17.11.2000, zato se je sodišče druge stopnje omejilo na preizkus izpodbijane sodbe glede bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz 2. odst. 354. čl. ZPP/77 in glede pravilne uporabe materialnega prava, na kar mora paziti po uradni dolžnosti (2. odst. 365. čl. ZPP/77).