ZIZ člen 291, 291. Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja člen 78, 78/1, 78, 78/1.
izvršitelj - plačilo za opravljena dela - stroški
Izvršiteljica je z namenom, da dne 19.7.2000 opravi rubež premičnin in jih odpelje k sebi v hrambo, utemeljeno priskrbela prevoznika. Ni namreč mogla vedeti, da vstop v stanovanje ne bo možen in da bodo zato lahko zarubljene le stvari, ki so se nahajale pred stanovanjem (predpražnik, napis na vratih) in so nato ostale v hrambi pri dolžnici. Sodišče prve stopnje je torej nepravilno ocenilo te stroške kot nepotrebne. Ti stroški so se izkazali za nepotrebne šele kasneje, kar pa ne gre pripisati v breme izvršiteljici.
preživnina za otroka - preživnina za razvezanega zakonca
1. Obravnavana zadeva predstavlja primer, ki ni tako redek v slovenski sodni praksi, ko je ugotavljanje dejanskega stanja v zvezi z možnostjo za preživljanje preživninskega zavezanca oteženo iz razloga, ker le ta pridobiva sredstva iz različnih naslovov, zato njegova plača ni ustrezen pokazatelj njegove sposobnosti za preživljanje mladoletnih otrok. Nobenega dvoma ni, da je v takšni situaciji treba raziskati, ali morda način življenja preživninskega zavezanca kot indikatorno dejstvo kaže na večjo možnost za preživljanje od zatrjevane. Tako je k razčiščevanju dejanskih okoliščin pristopilo tudi sodišče prve stopnje, ki pa je dejansko stanje v določenih točkah vendarle nepravilno oziroma nepopolno ugotovilo. 2. Zmotno pa je materialnopravno izhodišče sodišča prve stopnje, ki je preživninski zahtevek tožene stranke obravnavalo le ob upoštevanju 81. člena ZZZDR. Tožeča stranka je namreč v nasprotni tožbi postavila preživninski zahtevek že za čas, ko je njena zakonska zveza s tožečo stranko še trajala. Zakonec, ki nima sredstev za življenje, pa brez svoje krivde ni zaposlen, ali je nezposoben za delo, ima pravico, da ga drugi zakonec preživlja, kolikor je to v njegovi moči (50. člen ZZZDR). Ob izpolnjenih pogojih iz 81. člena ZZZDR ima nepreskrbljeni zakonec pravico do preživnine tudi po razvezi zakonske zveze, pri čemer je mogoče priznati preživnino tudi za določen čas, da se razvezani zakonec vživi v nov položaj in da si uredi razmere (82. člen ZZZDR).
izvršba na denarno terjatev dolžnika - sklep o izvršbi - ugovor - ugovorni razlogi - izvršba
Ker je sodišče prve stopnje dovolilo izvršbo na dolžnikovo plačo in druge prejemke, ki mu jih izplačuje delodajalec, brez omejitve, je podan ugovorni razlog iz 7. točke prvega odstavka 55. člena ZIZ. Pritožbeno sodišče je izpodbijani sklep spremenilo v smislu 1. točke prvega odstavka 102. člena ZIZ.
ZAPPNI člen 8, 14, 8, 14. ZPP člen 1, 18, 18/2, 1, 18, 18/2. ZUP člen 2, 2/2, 2, 2/2.
sodna pristojnost - račun - upravni postopek
Pri odpiranju in zapiranju računov ravna Agenciji za plačilni promet po zakonu, ki ureja splošni upravni postopek. Zato tožba, v kateri tožeča stranka zahteva zaprtje računa ter odprtje novega računa pri Agenciji ne spada v sodno pristojnost.
ZIZ člen 291. Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja člen 19, 19/4, 21. Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom člen 2. Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom tarifna številka 11.
izvršilni postopek - stroški izvršitelja - izvršiteljska storitev
Ker je v tarifni št. 11 Pravilnika o tarifi določeno, da je izvršitelj upravičen do plačila za svojo storitev v stalnem znesku v višini 25 točk za postavko "seznanitev s spisom in vpis v evidenco", česar pa izvršitelj ni v celoti opravil, saj je le zadevo vpisal v svojo evidenco, ni upravičen do plačila za opravljeno delo.
V tarifi za plačilo dela izvršiteljev ni podlage, da bi izvršitelj lahko zahteval plačilo določenih stroškov za opravljanje dejanj izvršbe, če do njih zaradi ustavitve izvršbe ni prišlo, prav tako pa tarifa ne nudi opore za zaključek, da mu pripada plačilo zgolj za vpis v evidenco izvršitelja.
dokazovanje - dokaz z izvedencem - izvajanje dokazov
Nasprotnega dokaza nikoli ni mogoče zavrniti z argumentom, da je glavni dokaz uspel. Nasprotne dokaze (ki so bili pravočasno predlagani) je treba izvajati tako dolgo, dokler se glavni dokaz omaja. Pravna podlaga 212. čl. ZPP.
ZOR člen 399, 399/3, 399, 399/3. ZPOMZO člen 1, 1. ZIZ člen 55, 55/1, 55, 55/1.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - ugovor - obrestna mera zamudnih obresti
Zakon o predpisani obrestni meri zamudnih obresti in temeljni obrestni meri v 1. členu določa, da se po predpisani obrestni meri zamudnih obresti obrestujejo denarne obveznosti v domačem denarju. Izterjevani znesek pa naj bi se preračunal v tolarsko protivrednost po tečaju ob plačilu. Za zamudne obresti pred tem, je treba za obveznost, izraženo v tuji valuti, uporabiti analogijo s predpisi, ki urejajo obrestno mero pogodbenih obresti (noveliran 3. odstavek 399. člena Zakona o obligacijskih razmerjih) in ne Zakona o predpisani obrestni meri zamudnih obresti in temeljni obrestni meri.
ZOR člen 387, 387/2, 387, 387/2. ZFPPod člen 25, 25.
izbris iz sodnega registra - pripoznava dolga - cesija
Tožena stranka je bila potem, ko so bila v pritožbenem postopku opravljena že vsa procesna dejanja oz. ko so potekli vsi roki zanje, izbrisana iz sodnega registra brez likvidacije (po uradni dolžnosti). Ker je torej po prekinitvi postopka bilo treba izdati samo še odločbo, jo je pritožbeno sodišče vseeno izdalo, saj prekinitev postopka na to dejanje, ki je procesno dejanje izključno samo sodišča, ne vpliva. Zapis obveznosti s strani tožene stranke sicer pomeni posredno pripoznavo dolga, vendar je le-ta brez pravnega učinka, saj zapis ne vsebuje dovolj podatkov, na podlagi katerih bi bilo mogoče določiti obveznost, njeno višino. Za inkaso cesijo je značilno, da cesionar formalno postane upnik cedirane terjatve, ekonomsko pa ta še naprej ostane cedentu, kar pomeni, da cesionar sicer nastopa proti cessusu kot upnik v svojem imenu, da pa ga bremeni obveznost (iz fiduciarnega posla), da izterjano kasneje izroči (nakaže) cedentu.
Okrožno sodišče se lahko po uradni dolžnosti izreče za stvarno nepristojno za zadeve iz pristojnosti okrajnega sodišča, v primeru, da tožena stranka v odgovoru na tožbo takšnega ugovora ne poda, le ob predhodnem preizkusu tožbe. Kasneje tudi, če je to prezrlo, se ne more več izreči za nepristojno po uradni dolžnosti.
V primeru, da gre za pravno osebo, le-tej kljub blokadi žiro računa na njeno prošnjo ni mogoče odložiti plačila taks, ker tega zakon izrecno ne dopušča.
začasna odredba - pravni interes - izvršba na nepremičnine
Pravni interes upnika za izdajo začasne odredbe prepovedi odtujitve in obremenitve nepremičnine je podan tudi, ko hkrati vloži predlog za izvršbo na nepremičnino na podlagi verodostojne listine zaradi izterjave denarne terjatve.
Uveljavljanje premoženjskopravnega zahtevka v kazenskem postopku sicer povzroči pretrganje zastaranja. Vendar pa iz predložene kazenske ovadbe izhaja, da naj bi si ovadeni pridobil protipravno premoženjsko korist "zase" in ne za gospodarsko družbo (toženo stranko), katere direktor je bil.
ZTLR člen 34, 34/2, 34, 34/2. ZOR člen 26, 775, 775/1, 775/2, 26, 775, 775/1, 775/2.
komisija
Komitent lahko da dovoljenje, da komisionar sam odkupi blago že ob sklenitvi pogodbe (v obliki posebne pogodbene klavzule) ali pa naknadno. Izročitev premične stvari (v konkretnem primeru osebnega avtomobila) se šteje za opravljeno tudi z izročitvijo listine (v konkretnem primeru originala prometnega dovoljenja za registrirano vozilo), na podlagi katerega lahko pridobitelj razpolaga s to stvarjo.
Verižna kompenzacija ni pobotanje po določbah ZOR. Ni namreč izpolnjena ena izmed predpostavk pobotanja - vzajemnost. Do prenehanja obveznosti in terjatve vsakega udeleženca verižne kompenzacije, ne da bi kaj plačal ali prejel kakšno plačilo pride zato lahko samo tako, da vsak udeleženec kot upnik svojega predhodnika slednjemu odpusti dolg. Zato je način prenehanja obveznosti z verižno kompenzacijo po ZOR toliko odpustov dolga, kolikor je njenih udeležencev. Ti pa niso nujni sosporniki.
Tožnica je vložila izbrisno tožbo kot dedinja in z njo zahteva, da se nepremično premoženje v zemljiški knjigi vpiše na njenega pokojnega očeta. Za takšno tožbo je izkazala pravno korist, saj bi v primeru, da uspe s tožbenim zahtevkom, v zapuščinskem postopku po pokojnem očetu dosegla izdajo sklepa o dedovanju, s katerim bi bila nepremičnina vpisana nanjo. Zato sodišče njene tožbe ne bi smelo zavreči.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazložitev ugovora - plačilo - pritožba
Dolžnik je v ugovoru navedel, da je dne 18.04.2000 upniku plačal glavnico v višini 182.343,00 SIT, kar dejansko izhaja iz listine, ki jo je priložil ugovoru. Zato je ugovor dolžnika glede glavnice v znesku 182.343,00 SIT in posledično tudi glede pripadajočih zakonitih zamudnih obresti za čas po izvršenem plačilu dne 18.04.2000, obrazložen. Posebna pritožba proti stroškovni odločitvi je po 1. odst. 53. čl. ZIZ mogoča le v primeru, ko se izpodbija le odločitev o stroških. Ker je dolžnik vložil ugovor, le-ta zajema tudi pritožbo proti stroškovnemu delu sklepa o izvršbi.