Odločitev o neutemeljenosti tožbenega zahtevka je primarno pravilna že iz razloga, ker iz zatrjevanih dejstev ne izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka. Tožeča stranka zatrjuje, da je bila pogodba o prodaji z dne 15.6.1989 špekulativen oziroma fiktiven pravni posel, zato uveljavlja njegovo razveljavitev. Po 1. odstavku 89. člena Zakona o denacionaliaciji (Ur.l. RS š. 27/91 - 66/2000, v nadaljevanju ZDEN) je zavezanec za vrnitev oziroma odškodnino pravna oziroma fizična oseba, ki je v času odločanja o zahtevi za nacionalizacijo lastnik tega premoženja, če je premoženje, na katero se nanaša vrnitev ali odškodnina, prešlo iz družbene v zasebno lastnino na podlagi špekulativnih oziroma fiktivnih pravnih aktov in poslov. ZDEN ni določil, da je treba špekulativen oziroma fiktiven pravni posel in akt razveljaviti. V izrek odločbe je treba vnesti le, kdo je v konkretnem primeru denacionalizacijski zavezanec in do kakšne oblike vračanja je upravičen denacionalizacijski upravičenec. Ker zatrjevane okoliščine iz 1. odstavka 89. člena ZDEN ne utemeljujejo neveljavnosti pogodbe o prodaji z dne 15.6.1989, tožeča stranka pa kakšne druge dejanske podlage izpodbojne tožbe ni zatrjevala, je njena tožba nesklepčna. Ne vzdrži tudi trditev, da sta toženi stranki s sklenitvijo pogodbe z dne 15.6.1989 izigrali določbe ZDEN, s čimer so bili prizadeti interesi denacionalizacijskih upravičencev. Če sta bili toženi stranki seznanjeni z možnostjo, da bodo upravičenci zahtevali vrnitev nepremičnega premoženja v naravi, nato pa vendarle skleniti pravni posel, tega v času pred uveljavitvijo ZDEN (pričetek veljavnosti 7.12.1991) nikakor ni mogoče šteti za špekulativno ravnanje. V 1. odstavku 89. člena sicer res ni nobene časovne omejitve, vendar pa bi o špekulativnosti pravnega posla, ki je bil sklenjen pred 7.12.1991, lahko govorili le v primeru, če bi bil ta sklenjen z nedopustnim nagibom, to je z namenom izogniti se lastnosti zavezanca ali denacionalizaciji, zlasti pa še vrnitvi v naravi. Tožeča stranka takšnega nedopustnega nagiba ni dokazala.
ZAPPNI člen 8, 14, 8, 14. ZPP člen 1, 18, 18/2, 1, 18, 18/2. ZUP člen 2, 2/2, 2, 2/2.
sodna pristojnost - račun - upravni postopek
Pri odpiranju in zapiranju računov ravna Agenciji za plačilni promet po zakonu, ki ureja splošni upravni postopek. Zato tožba, v kateri tožeča stranka zahteva zaprtje računa ter odprtje novega računa pri Agenciji ne spada v sodno pristojnost.
Za primer, da tožeča stranka tožbe ne umakne takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek, je treba določbo 1. odst. 158. člena ZPP razumeti tako, da je tožeča stranka dolžna povrniti toženi stranki le tiste njene stroške, ki ji nastanejo od izpolnitve zahtevka do (prepoznega) umika tožbe.
ZIZ člen 291. Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja člen 19, 19/4, 21. Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom člen 2. Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom tarifna številka 11.
izvršilni postopek - stroški izvršitelja - izvršiteljska storitev
Ker je v tarifni št. 11 Pravilnika o tarifi določeno, da je izvršitelj upravičen do plačila za svojo storitev v stalnem znesku v višini 25 točk za postavko "seznanitev s spisom in vpis v evidenco", česar pa izvršitelj ni v celoti opravil, saj je le zadevo vpisal v svojo evidenco, ni upravičen do plačila za opravljeno delo.
V tarifi za plačilo dela izvršiteljev ni podlage, da bi izvršitelj lahko zahteval plačilo določenih stroškov za opravljanje dejanj izvršbe, če do njih zaradi ustavitve izvršbe ni prišlo, prav tako pa tarifa ne nudi opore za zaključek, da mu pripada plačilo zgolj za vpis v evidenco izvršitelja.
Tožena stranka ni bila v pogodbenem razmerju s tožečo stranko in ni nastopala kot pošiljatelj, pa čeprav je tožeča stranka prevažala njeno blago. Ni pravno relevantno niti, da je tožena stranka plačala del vtoževanih stroškov, niti, na koga je tožeča stranka naslovila račun, niti, kdo je običajno plačeval stroške prevoza, o čemer so izpovedovale zaslišanje priče.
ZIZ člen 291, 291. Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja člen 78, 78/1, 78, 78/1.
izvršitelj - plačilo za opravljena dela - stroški
Izvršiteljica je z namenom, da dne 19.7.2000 opravi rubež premičnin in jih odpelje k sebi v hrambo, utemeljeno priskrbela prevoznika. Ni namreč mogla vedeti, da vstop v stanovanje ne bo možen in da bodo zato lahko zarubljene le stvari, ki so se nahajale pred stanovanjem (predpražnik, napis na vratih) in so nato ostale v hrambi pri dolžnici. Sodišče prve stopnje je torej nepravilno ocenilo te stroške kot nepotrebne. Ti stroški so se izkazali za nepotrebne šele kasneje, kar pa ne gre pripisati v breme izvršiteljici.
dokazovanje - dokaz z izvedencem - izvajanje dokazov
Nasprotnega dokaza nikoli ni mogoče zavrniti z argumentom, da je glavni dokaz uspel. Nasprotne dokaze (ki so bili pravočasno predlagani) je treba izvajati tako dolgo, dokler se glavni dokaz omaja. Pravna podlaga 212. čl. ZPP.
Šele v pritožbi tožena stranka navaja, da dokumentacijo poseduje tudi tožeča stranka. V kolikor bi te trditve postavila v prvostopenjskem postopku in tudi specificirala to dokumentacijo, bi sodišče skladno s 1. odst. 227. čl. ZPP lahko tožečo stranko pozvalo, naj listine predloži sodišču. Ker takega dokaznega predloga tožena stranka ni podala, sodišču prve stopnje ni mogoče očitati pomanjkljivo izvedenega dokaznega postopka.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazložitev ugovora - plačilo - pritožba
Dolžnik je v ugovoru navedel, da je dne 18.04.2000 upniku plačal glavnico v višini 182.343,00 SIT, kar dejansko izhaja iz listine, ki jo je priložil ugovoru. Zato je ugovor dolžnika glede glavnice v znesku 182.343,00 SIT in posledično tudi glede pripadajočih zakonitih zamudnih obresti za čas po izvršenem plačilu dne 18.04.2000, obrazložen. Posebna pritožba proti stroškovni odločitvi je po 1. odst. 53. čl. ZIZ mogoča le v primeru, ko se izpodbija le odločitev o stroških. Ker je dolžnik vložil ugovor, le-ta zajema tudi pritožbo proti stroškovnemu delu sklepa o izvršbi.
začasna odredba - pravni interes - izvršba na nepremičnine
Pravni interes upnika za izdajo začasne odredbe prepovedi odtujitve in obremenitve nepremičnine je podan tudi, ko hkrati vloži predlog za izvršbo na nepremičnino na podlagi verodostojne listine zaradi izterjave denarne terjatve.
Verižna kompenzacija ni pobotanje po določbah ZOR. Ni namreč izpolnjena ena izmed predpostavk pobotanja - vzajemnost. Do prenehanja obveznosti in terjatve vsakega udeleženca verižne kompenzacije, ne da bi kaj plačal ali prejel kakšno plačilo pride zato lahko samo tako, da vsak udeleženec kot upnik svojega predhodnika slednjemu odpusti dolg. Zato je način prenehanja obveznosti z verižno kompenzacijo po ZOR toliko odpustov dolga, kolikor je njenih udeležencev. Ti pa niso nujni sosporniki.
V primeru, da gre za pravno osebo, le-tej kljub blokadi žiro računa na njeno prošnjo ni mogoče odložiti plačila taks, ker tega zakon izrecno ne dopušča.
Tožnica je vložila izbrisno tožbo kot dedinja in z njo zahteva, da se nepremično premoženje v zemljiški knjigi vpiše na njenega pokojnega očeta. Za takšno tožbo je izkazala pravno korist, saj bi v primeru, da uspe s tožbenim zahtevkom, v zapuščinskem postopku po pokojnem očetu dosegla izdajo sklepa o dedovanju, s katerim bi bila nepremičnina vpisana nanjo. Zato sodišče njene tožbe ne bi smelo zavreči.
ZOR člen 387, 387/2, 387, 387/2. ZFPPod člen 25, 25.
izbris iz sodnega registra - pripoznava dolga - cesija
Tožena stranka je bila potem, ko so bila v pritožbenem postopku opravljena že vsa procesna dejanja oz. ko so potekli vsi roki zanje, izbrisana iz sodnega registra brez likvidacije (po uradni dolžnosti). Ker je torej po prekinitvi postopka bilo treba izdati samo še odločbo, jo je pritožbeno sodišče vseeno izdalo, saj prekinitev postopka na to dejanje, ki je procesno dejanje izključno samo sodišča, ne vpliva. Zapis obveznosti s strani tožene stranke sicer pomeni posredno pripoznavo dolga, vendar je le-ta brez pravnega učinka, saj zapis ne vsebuje dovolj podatkov, na podlagi katerih bi bilo mogoče določiti obveznost, njeno višino. Za inkaso cesijo je značilno, da cesionar formalno postane upnik cedirane terjatve, ekonomsko pa ta še naprej ostane cedentu, kar pomeni, da cesionar sicer nastopa proti cessusu kot upnik v svojem imenu, da pa ga bremeni obveznost (iz fiduciarnega posla), da izterjano kasneje izroči (nakaže) cedentu.
Na podlagi pritožbenih navedb in k pritožbi priloženih listin je sodišče druge stopnje ugotovilo, da je toženec po opominu, ki mu ga je sodišče prve stopnje poslalo po predpisih o sodnih taksah, pravočasno plačal predpisano takso za pritožbo, zaradi česar uporaba določbe 3. odst. 497. čl. ZPP ni prišla v poštev.
Okrožno sodišče se lahko po uradni dolžnosti izreče za stvarno nepristojno za zadeve iz pristojnosti okrajnega sodišča, v primeru, da tožena stranka v odgovoru na tožbo takšnega ugovora ne poda, le ob predhodnem preizkusu tožbe. Kasneje tudi, če je to prezrlo, se ne more več izreči za nepristojno po uradni dolžnosti.
Uveljavljanje premoženjskopravnega zahtevka v kazenskem postopku sicer povzroči pretrganje zastaranja. Vendar pa iz predložene kazenske ovadbe izhaja, da naj bi si ovadeni pridobil protipravno premoženjsko korist "zase" in ne za gospodarsko družbo (toženo stranko), katere direktor je bil.