Izjava o odpovedi denarnemu zahtevku (regresu za letni dopust), ki je nastala tako, da je delavec podpisal prazen list papirja, na katerega je delodajalec naknadno vpisal besedilo o odpovedi vsem pravicam delavca do delodajalca, je nična.
ZPPSL člen 171, 171/2, 171, 171/2. ZPP člen 81, 81/5, 81, 81/5. ZFPPod člen 29, 29/1, 37, 37/2, 29, 29/1, 37, 37/2.
zavrženje predloga za izvršbo - izbris iz sodnega registra
Res iz podatkov sodnega registra izhaja, da je zoper dolžnika tekel tudi postopek izbrisa pravne osebe iz sodnega regista po uradni dolžnosti na podlagi 2. odst. 37. čl. Zakona o finančnem poslovanju podjetij v zvezi s 1. odst. 29. čl. ZFPPod. Vendar pa tek tega postopka ni mogel vplivati na drugačno odločitev sodišča prve stopnje. Tožena stranka je bila namreč izbrisana iz sodnega registra na podlagi pravnomočnega sklepa stečajnega senata iz 2. odst. 171. čl. ZPPSL.
Sodišče prve stopnje prošnji za preložitev naroka ni ugodilo in je dne 11.1.2001 opravilo glavno obravnavo. Pri tem je očitno štelo, da za preložitev naroka ni upravičenih razlogov. Zato bi morala tožeča stranka zagotoviti svojo prisotnost na glavni obravnavi po kom drugem, oz. bi jo moral zagotoviti njen pooblaščenec, saj je bil seznanjen s posledicami morebitnega izostanka (3. odst. 113. člena ZPP).
izbris iz sodnega registra - uskladitev z ZGD - uskladitev osnovnega kapitala - dokapitalizacija
Registrsko sodišče je v izpodbijanem sklepu pravilno presodilo, da niso podani nobeni razlogi, ki jih predpisuje 30. člen ZFPPod. Res je tudi sodišče druge stopnje pri preizkušanju odločbe registrskega sodišča ugotovilo, da iz izpiska iz sodnega registra izhaja, da subjekt vpisa nima usklajenega osnovnega kapitala z določbami Zakona o gospodarskih družbah. Še vedno je namreč vpisan osnovni kapital v znesku 4.000,00 SIT. Upnik tudi ni vložil predloga za začetek stečajnega postopka in izkazal plačila predujma za kritje stroškov stečajnega postopka. Zato ni bilo potrebno registrskemu sodišču razpisovati naroka in ugotavljati zakaj subjekt vpisa ni dokapitaliziral gospodarske družbe niti glede morebitnega premoženja, ki bi ga lahko imel subjekt vpisa.
Ničen je dogovor o tem, da delavcu pripada plača v višini 15 % bruto prometa, ki ga delavec mesečno ustvari, kot plačilo z vsemi dodatki, drugimi osebnimi prejemki in stroški v zvezi z delom, pri čemer ni točno definirano, koliko od tega znaša plača, od katere se odvedejo davki in prispevki, drugi osebni prejemki in koliko povračila stroškov v zvezi z delom. Ker je tak dogovor ničen, delavec utemeljeno zahteva plačilo regresa za letni dopust, ki mu ga delodajalec na podlagi nezakonitega dogovora o plači ni izplačal.
Po določbi 24. člena ZSV je denarna pomoč kot edini vir preživljanja, vključno z enkratno dajatvijo v funkcionalni obliki, mogoče priznati in odmeriti le v višini 60 % zajamčene plače, zato sodišče ne more upoštevati zahteve tožnika za priznajne višje dajatve zaradi zdravstvenih razlogov in težkih ekonomskih razmer.
ZGD člen 439, 439-5, 442. ZSReg člen 36, 36/1, 34, 34/1. 34/1-1, 34/1-2, 34/1-3, 43/1-4, 41. Uredba o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register člen 36.
Utemeljenost vpisa spremembe zastopnika izhaja iz sklepa skupščine o odpoklicu in imenovanju direktorja (1. točka 1. odstavka 34. člena ZSReg). Subjekt vpisa je predložil tudi overjen podpis novega zastopnika, ki mora biti priložen predlogu za vpis spremembe po 36. členu Uredbe za vpis spremembe zastopnika v sodni register (2. točka 1. odstavka 34. člena ZSReg). Sklep o odpoklicu in imenovanju direktorja je bil sprejet na skupščini, kar je v skladu s 442. členom Zakona o gospodarskih družbah (dalje ZGD) v zvezi s 5. alineo 439. člena ZGD. Ker to pomeni, da so bile izpolnjene tudi vse materialnopravne predpostavke, ki jih predpisuje ZGD (3., 4. točka 1. odstavka 34. člena ZSReg) je registrsko sodišče odločilo pravilno, ko je vpisalo spremembo zastopnika v sodni register. Trditve, ki se nanašajo na ničnost sklepov bodo obravnavane v pravdnem postopku po tožbi na razveljavitev sklepov skupščine ali na ugotovitev ničnosti vpisa.001
ZDR člen 100, 100/1, 100/1-6, 105. Konvencija Mednarodne organizacije dela (MOD) številka 158 o prenehanju delovnega razmerja na pobudo delodajalca člen 8.
disciplinsko prenehanje delovnega razmerja - rok za vložitev tožbe - stroški prevoza na delo - prispevki za socialno varnost
Glede roka za vložitev tožbe iz 105. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR - Ur. l. RS, št. 14/90, 5/91 in 71/93), če delodajalec o delavčevem ugovoru ne odloči, je treba razumnost roka za sodno varstvo presojati glede na naravo in vsebino spornega razmerja med delavcem in delodajalcem. Ugotovitev obstoja delovnega razmerja oz. zavarovalne dobe po ZPIZ ni vezano na nikakršne roke, zato tožnica ni bila prekludirana glede uveljavljanja sodnega varstva, tudi če je sodno varstvo uveljavljala po preteku enega leta in sedmih mesecev od vročitve prvostopenjskega sklepa delodajalca o prenehanju delovnega razmerja, delodajalec pa ni odločil o ugovoru delavke zoper sklep o prenehanju delovnega razmerja.
vojaška pokojnina - zavarovanje - dodatek k pokojnini
Ker je vojaški nosilec zavarovanja iz Beograda prenehal izplačevati družinsko pokojnino 15.11.1993, je dodatek k starostni pokojnini po Zakonu o zagotavljanju socialne varnosti slovenskim državljanom, ki so upravičeni do pokojnin iz republik nekdanje SFRJ (Uradni list RS, št. 45/92 - ZZSV) mogoče priznati in izpačevati šele od 16.11.1993 dalje, ne glede na to, da je bila zahteva pri toženi stranki (Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije) vložena že 8.10.1993. V 6. členu cit. ZZSV, je sicer določeno, da gre upravičencu pravica do dodatka od 1.8.1992 dalje, če vloži zahtevo v šestih mesecih po uveljavitvi zakona, sicer pa od prvega naslednjega dne po vložitvi zahteve. Vendar je treba v obravnavanem primeru to določbo uporabiti v povezavi s 4. členom istega zakona, torej od dne, ko je pristojni nosilec zavarovanja vojaških zavarovancev v Beogradu tožnici prenehal izplačevati družinsko pokojnino po pokojnem možu. Šele s prvim naslednjim dnem po prenehanju izplačevanja družinske pokojnine so se stekli pogoji za priznanje in odmero dodatka k pokojnini, v višini osnove iz 2. člena v zvezi s 1. odst. 4. člena ZZSV.
ZKP člen 383, 383/1, 383/1-2, 383, 383/1, 383/1-2.
uporaba materialnega prava
Sodišče druge stopnje je ob reševanju zagovornikovi pritožbi ugotovilo, da v izrečeno stranko kazen prepovedi vožnje motornega vozila B kategorije v dolžini 6 mesecev ni bil vštet čas odvzema vozniškega dovoljenja med kazenskim postopkom. Zato je pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti izpodbijano sodbo v tem delu spremenilo tako, da je čas odvzema vozniškega dovoljenja vštelo v izrečeno stransko kazen.
Sprememba zastopnika predpostavlja izbris starega in hkraten vpis novega zastopnika, kar pomeni, da starega zastopnika ni mogoče izbrisati brez vpisa novega oz. da novega zastopnika ni mogoče vpisati brez izbrisa starega.
Šele v pritožbi tožena stranka navaja, da dokumentacijo poseduje tudi tožeča stranka. V kolikor bi te trditve postavila v prvostopenjskem postopku in tudi specificirala to dokumentacijo, bi sodišče skladno s 1. odst. 227. čl. ZPP lahko tožečo stranko pozvalo, naj listine predloži sodišču. Ker takega dokaznega predloga tožena stranka ni podala, sodišču prve stopnje ni mogoče očitati pomanjkljivo izvedenega dokaznega postopka.
izvršba na denarno terjatev dolžnika - sklep o izvršbi - ugovor - ugovorni razlogi - izvršba
Ker je sodišče prve stopnje dovolilo izvršbo na dolžnikovo plačo in druge prejemke, ki mu jih izplačuje delodajalec, brez omejitve, je podan ugovorni razlog iz 7. točke prvega odstavka 55. člena ZIZ. Pritožbeno sodišče je izpodbijani sklep spremenilo v smislu 1. točke prvega odstavka 102. člena ZIZ.
Odločitev o neutemeljenosti tožbenega zahtevka je primarno pravilna že iz razloga, ker iz zatrjevanih dejstev ne izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka. Tožeča stranka zatrjuje, da je bila pogodba o prodaji z dne 15.6.1989 špekulativen oziroma fiktiven pravni posel, zato uveljavlja njegovo razveljavitev. Po 1. odstavku 89. člena Zakona o denacionaliaciji (Ur.l. RS š. 27/91 - 66/2000, v nadaljevanju ZDEN) je zavezanec za vrnitev oziroma odškodnino pravna oziroma fizična oseba, ki je v času odločanja o zahtevi za nacionalizacijo lastnik tega premoženja, če je premoženje, na katero se nanaša vrnitev ali odškodnina, prešlo iz družbene v zasebno lastnino na podlagi špekulativnih oziroma fiktivnih pravnih aktov in poslov. ZDEN ni določil, da je treba špekulativen oziroma fiktiven pravni posel in akt razveljaviti. V izrek odločbe je treba vnesti le, kdo je v konkretnem primeru denacionalizacijski zavezanec in do kakšne oblike vračanja je upravičen denacionalizacijski upravičenec. Ker zatrjevane okoliščine iz 1. odstavka 89. člena ZDEN ne utemeljujejo neveljavnosti pogodbe o prodaji z dne 15.6.1989, tožeča stranka pa kakšne druge dejanske podlage izpodbojne tožbe ni zatrjevala, je njena tožba nesklepčna. Ne vzdrži tudi trditev, da sta toženi stranki s sklenitvijo pogodbe z dne 15.6.1989 izigrali določbe ZDEN, s čimer so bili prizadeti interesi denacionalizacijskih upravičencev. Če sta bili toženi stranki seznanjeni z možnostjo, da bodo upravičenci zahtevali vrnitev nepremičnega premoženja v naravi, nato pa vendarle skleniti pravni posel, tega v času pred uveljavitvijo ZDEN (pričetek veljavnosti 7.12.1991) nikakor ni mogoče šteti za špekulativno ravnanje. V 1. odstavku 89. člena sicer res ni nobene časovne omejitve, vendar pa bi o špekulativnosti pravnega posla, ki je bil sklenjen pred 7.12.1991, lahko govorili le v primeru, če bi bil ta sklenjen z nedopustnim nagibom, to je z namenom izogniti se lastnosti zavezanca ali denacionalizaciji, zlasti pa še vrnitvi v naravi. Tožeča stranka takšnega nedopustnega nagiba ni dokazala.
Za primer, da tožeča stranka tožbe ne umakne takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek, je treba določbo 1. odst. 158. člena ZPP razumeti tako, da je tožeča stranka dolžna povrniti toženi stranki le tiste njene stroške, ki ji nastanejo od izpolnitve zahtevka do (prepoznega) umika tožbe.
ZIZ člen 291, 291. Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja člen 78, 78/1, 78, 78/1.
izvršitelj - plačilo za opravljena dela - stroški
Izvršiteljica je z namenom, da dne 19.7.2000 opravi rubež premičnin in jih odpelje k sebi v hrambo, utemeljeno priskrbela prevoznika. Ni namreč mogla vedeti, da vstop v stanovanje ne bo možen in da bodo zato lahko zarubljene le stvari, ki so se nahajale pred stanovanjem (predpražnik, napis na vratih) in so nato ostale v hrambi pri dolžnici. Sodišče prve stopnje je torej nepravilno ocenilo te stroške kot nepotrebne. Ti stroški so se izkazali za nepotrebne šele kasneje, kar pa ne gre pripisati v breme izvršiteljici.