ZIZ člen 15, 15. ZPP člen 87, 98, 98/1, 98/2, 98/3, 87, 98, 98/1, 98/2, 98/3.
pooblaščenec - fizična oseba - predložitev pooblastila - generalno pooblastilo - odprava pomanjkljivosti - zavrženje predloga za izvršbo
Pooblaščenec v postopku pred sodišče je lahko fizična oseba, ki je popolnoma opravilno sposobna, ali pa odvetniška družba. Pravna oseba, ki ni odvetniška družba, ne more biti pooblaščenec drugi pravni osebi za zastopanje v pravdi ali za opravo posameznih pravdnih dejanj, lahko pa je njen pooblaščenec za sklepanje poslov v pravnem prometu. Ker upnik kljub pozivu sodišča v določenem roku ni predložil ustreznega pooblastila, je bilo treba njegov izvršilni predlog zavreči. Dejstvo, da je upnik - pravna oseba pri okrajnem sodišču imel deponirano generalno pooblastilo za zastopanje po drugi pravni osebi, tega ne more spremeniti.
ZIP člen 15, 239, 15, 239. ZPP člen 319, 319/2, 319, 319/2.
zavarovanje terjatve - zastavna pravica na nepremičnini (hipoteka) - res iudicata - zavrženje predloga
Tudi v izvršilnem postopku oziroma v postopku za zavarovanje terjatve se (smiselno) uporablja 2. odst. 319. člena ZPP o zavrženju predloga, o katerem je bilo že pravnomočno odločeno. V primeru popolnoma identičnih predlogov predstavlja pravnomočna zavrnitev takega prejšnjega predloga procesno oviro za ponovno vodenje postopka.
ZGD člen 394. ZIZ člen 24, 76, 24, 76. ZPP člen 205, 205. ZFPPod člen 27, 27.
ustavitev postopka - prekinitev postopka
Ni razlogov za ustavitev izvršilnega postopka zaradi prenehanja dolžnika, če je upnik že tekom postopka sporočil podatke o njegovem družbeniku, zoper katerega se navedeni postopek lahko nadaljuje.
Če je bil vložen predlog za začetek stečajnega postopka (in založen predujem oz. je bil predlagatelj stečajnega postopka oproščen plačila predujma), se do odločitve pristojnega sodišča o začetku stečaja prekine postopek odločanja o ugovoru proti sklepu o začetku postopka izbrisa. Registrsko sodišče, ki ni prekinilo postopka, vendar pa je o ugovoru proti sklepu o začetku postopka izbrisa odločilo šele po pravnomočnem zavrženju predloga za začetek stečaja, je sicer zagrešilo postopkovno kršitev, vendar le-ta v opisani situaciji ni vplivala na zakonitost in pravilnost sklepa o zavrnitvi ugovora proti sklepu o začetku postopka izbrisa in sklepa o izbrisu iz sodnega registra.
Ocena delovne uspešnosti delavca, ki je podlaga za opredelitev delavca za trajno presežnega delavca, mora temeljiti na neposrednem spremljnju dela s strani nadrejenega delavca. Če je oceno podal le posredno nadrejeni delavec, ki ni neposredno in dnevno spremljal tožnikovega dela, je ocena nepravilna.
izbris iz sodnega registra - uskladitev z ZGD - uskladitev osnovnega kapitala - dokapitalizacija
Registrsko sodišče je v izpodbijanem sklepu pravilno presodilo, da niso podani nobeni razlogi, ki jih predpisuje 30. člen ZFPPod. Res je tudi sodišče druge stopnje pri preizkušanju odločbe registrskega sodišča ugotovilo, da iz izpiska iz sodnega registra izhaja, da subjekt vpisa nima usklajenega osnovnega kapitala z določbami Zakona o gospodarskih družbah. Še vedno je namreč vpisan osnovni kapital v znesku 4.000,00 SIT. Upnik tudi ni vložil predloga za začetek stečajnega postopka in izkazal plačila predujma za kritje stroškov stečajnega postopka. Zato ni bilo potrebno registrskemu sodišču razpisovati naroka in ugotavljati zakaj subjekt vpisa ni dokapitaliziral gospodarske družbe niti glede morebitnega premoženja, ki bi ga lahko imel subjekt vpisa.
ZPP člen 286, 286/2, 337, 353, 286, 286/2, 337, 353.
pritožbena novota - pravdni postopek
Ker je sodišče odločalo po uveljavitvi novega Zakona o pravdnem postopku (ZPP/99 - Ur.l. RS št. 26/99), pritožbenih novot ni mogoče upoštevati, če pritožnik v pritožbi ni navedel, zakaj novih dejstev oz. novih dokazov brez svoje krivde ni mogel navesti oz. predložiti do prvega naroka za glavno obravnavo oz. do konca glavne obravnave.
Sprememba zastopnika predpostavlja izbris starega in hkraten vpis novega zastopnika, kar pomeni, da starega zastopnika ni mogoče izbrisati brez vpisa novega oz. da novega zastopnika ni mogoče vpisati brez izbrisa starega.
ZOR člen 75, 75/2, 1097, 1097/1, 1098, 75, 75/2, 1097, 1097/1, 1098.
izvensodna poravnava - ničnost
Obe pravdni stranki sta vedeli, da obveznost ene in druge obstoji in da ta ni neobstoječa oz. neveljavna v smislu 1. odstavka 1097. člena ZOR. Tudi nemogoč odložni pogoj po 2. odstavku 75. člena ZOR, ki naj bi bil po stališču tožeče stranke v tem, da se je po izvensodni poravnavi najprej zavezala ona umakniti tožbo in se odpovedati tožbenemu zahtevku, še preden bi tožena stranka plačala dolgovani znesek, ni ničen v smislu 1098. člena ZOR.
ZPPSL člen 171, 171/2, 171, 171/2. ZPP člen 81, 81/5, 81, 81/5. ZFPPod člen 29, 29/1, 37, 37/2, 29, 29/1, 37, 37/2.
zavrženje predloga za izvršbo - izbris iz sodnega registra
Res iz podatkov sodnega registra izhaja, da je zoper dolžnika tekel tudi postopek izbrisa pravne osebe iz sodnega regista po uradni dolžnosti na podlagi 2. odst. 37. čl. Zakona o finančnem poslovanju podjetij v zvezi s 1. odst. 29. čl. ZFPPod. Vendar pa tek tega postopka ni mogel vplivati na drugačno odločitev sodišča prve stopnje. Tožena stranka je bila namreč izbrisana iz sodnega registra na podlagi pravnomočnega sklepa stečajnega senata iz 2. odst. 171. čl. ZPPSL.
Če tožnik - tujec v zakonitem roku ni zaprosil za izdajo delovnega dovoljenja, mu je ob ugotovitvi predhodno nezakonitega prenehanja delovnega razmerja pri toženi stranki mogoče priznati pravice iz delovnega razmerja le do 15.10.1992. Po Zakonu o zaposlovanju tujcev se je 90 dnevni rok iz 3. odst. 23.čl. tega zakona za vložitev prošnje za izdajo osebnega dovolejnja iztekel po 90 dneh od uveljavitve ZZT, to je 15.10.1992.
izvršba na denarno terjatev dolžnika - sklep o izvršbi - ugovor - ugovorni razlogi - izvršba
Ker je sodišče prve stopnje dovolilo izvršbo na dolžnikovo plačo in druge prejemke, ki mu jih izplačuje delodajalec, brez omejitve, je podan ugovorni razlog iz 7. točke prvega odstavka 55. člena ZIZ. Pritožbeno sodišče je izpodbijani sklep spremenilo v smislu 1. točke prvega odstavka 102. člena ZIZ.
preživnina za otroka - preživnina za razvezanega zakonca
1. Obravnavana zadeva predstavlja primer, ki ni tako redek v slovenski sodni praksi, ko je ugotavljanje dejanskega stanja v zvezi z možnostjo za preživljanje preživninskega zavezanca oteženo iz razloga, ker le ta pridobiva sredstva iz različnih naslovov, zato njegova plača ni ustrezen pokazatelj njegove sposobnosti za preživljanje mladoletnih otrok. Nobenega dvoma ni, da je v takšni situaciji treba raziskati, ali morda način življenja preživninskega zavezanca kot indikatorno dejstvo kaže na večjo možnost za preživljanje od zatrjevane. Tako je k razčiščevanju dejanskih okoliščin pristopilo tudi sodišče prve stopnje, ki pa je dejansko stanje v določenih točkah vendarle nepravilno oziroma nepopolno ugotovilo. 2. Zmotno pa je materialnopravno izhodišče sodišča prve stopnje, ki je preživninski zahtevek tožene stranke obravnavalo le ob upoštevanju 81. člena ZZZDR. Tožeča stranka je namreč v nasprotni tožbi postavila preživninski zahtevek že za čas, ko je njena zakonska zveza s tožečo stranko še trajala. Zakonec, ki nima sredstev za življenje, pa brez svoje krivde ni zaposlen, ali je nezposoben za delo, ima pravico, da ga drugi zakonec preživlja, kolikor je to v njegovi moči (50. člen ZZZDR). Ob izpolnjenih pogojih iz 81. člena ZZZDR ima nepreskrbljeni zakonec pravico do preživnine tudi po razvezi zakonske zveze, pri čemer je mogoče priznati preživnino tudi za določen čas, da se razvezani zakonec vživi v nov položaj in da si uredi razmere (82. člen ZZZDR).
ZOR člen 399, 399/3, 399, 399/3. ZPOMZO člen 1, 1. ZIZ člen 55, 55/1, 55, 55/1.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - ugovor - obrestna mera zamudnih obresti
Zakon o predpisani obrestni meri zamudnih obresti in temeljni obrestni meri v 1. členu določa, da se po predpisani obrestni meri zamudnih obresti obrestujejo denarne obveznosti v domačem denarju. Izterjevani znesek pa naj bi se preračunal v tolarsko protivrednost po tečaju ob plačilu. Za zamudne obresti pred tem, je treba za obveznost, izraženo v tuji valuti, uporabiti analogijo s predpisi, ki urejajo obrestno mero pogodbenih obresti (noveliran 3. odstavek 399. člena Zakona o obligacijskih razmerjih) in ne Zakona o predpisani obrestni meri zamudnih obresti in temeljni obrestni meri.
Šele v pritožbi tožena stranka navaja, da dokumentacijo poseduje tudi tožeča stranka. V kolikor bi te trditve postavila v prvostopenjskem postopku in tudi specificirala to dokumentacijo, bi sodišče skladno s 1. odst. 227. čl. ZPP lahko tožečo stranko pozvalo, naj listine predloži sodišču. Ker takega dokaznega predloga tožena stranka ni podala, sodišču prve stopnje ni mogoče očitati pomanjkljivo izvedenega dokaznega postopka.
ZAPPNI člen 8, 14, 8, 14. ZPP člen 1, 18, 18/2, 1, 18, 18/2. ZUP člen 2, 2/2, 2, 2/2.
sodna pristojnost - račun - upravni postopek
Pri odpiranju in zapiranju računov ravna Agenciji za plačilni promet po zakonu, ki ureja splošni upravni postopek. Zato tožba, v kateri tožeča stranka zahteva zaprtje računa ter odprtje novega računa pri Agenciji ne spada v sodno pristojnost.
ZIZ člen 291, 291. Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja člen 78, 78/1, 78, 78/1.
izvršitelj - plačilo za opravljena dela - stroški
Izvršiteljica je z namenom, da dne 19.7.2000 opravi rubež premičnin in jih odpelje k sebi v hrambo, utemeljeno priskrbela prevoznika. Ni namreč mogla vedeti, da vstop v stanovanje ne bo možen in da bodo zato lahko zarubljene le stvari, ki so se nahajale pred stanovanjem (predpražnik, napis na vratih) in so nato ostale v hrambi pri dolžnici. Sodišče prve stopnje je torej nepravilno ocenilo te stroške kot nepotrebne. Ti stroški so se izkazali za nepotrebne šele kasneje, kar pa ne gre pripisati v breme izvršiteljici.