najemna pogodba - poslovni prostor - denacionalizacija
Po določbah ZDen in ZPSPP velja omejitev višine najemnine, dokler najemodajalec najemniku ne povrne vlaganj, s katerimi se je povečala vrednost poslovnega prostora.
Dokler sodišče prve stopnje ne odloči o predlogu upnice za oprostitev plačila stroškov izvršitelja, ne more sodišče zaradi neplačila predujma šteti, da gre za ustavitev izvršbe.
Izročitev pošiljke poštarju na terenu z naročilom, da naj jo priporočeno odda na pošti, ni možno šteti kot oddajo priporočene pošiljke na pošti, v smislu določila 2. odst. 112. čl. ZPP. Za dan oddaje priporočene pošiljke na pošti, se v takšnem primeru šteje dan, ko je poštar priporočeno pošiljko oddal na pošti.
razveza zakonske zveze - dodelitev otroka - plačilo preživnine
V pravdi zaradi razveze zakonske zveze bi moralo sodišče 17-letnemu otroku omogočiti, da kot stranka v postopku samostojno opravlja procesna dejanja, če to želi in mu vročiti sodbo, glede na pravico do pritožbe. Otrok take starosti mora imeti pravico izraziti svoje mnenje o bistvenem, to je o njegovi dodelitvi in o preživnini.
ZIZ člen 38, 38/1, 38/2, 38, 38/1, 38/2. Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom člen 11, 11.
izvršilni stroški - predujem - plačilo predujma
Sodišče določi višino predujma na podlagi lastne ocene o višini stroškov, ki bodo predvidoma nastali z opravo dejanja izršbe, pri tem pa upošteva, da glede na okoliščine primera ni vselej potrebno, da bi upnik celotni znesek predujma plačal takoj, ampak lahko odredi, da upnik predujem plača obročno. Negotovost uspeha rubeža ali dražbe je za določitev višine predujma pravno neupoštevna, saj zakon jasno določa dolžnost upnika, da predujem za stroške za opravo izvršbe založi vnaprej.
ZPP člen 481, 481/1, 481/1-2, 481, 481/1, 481/1-2.
gospodarski spor
Določilo 2. tč. 1. odst. 481. čl. ZPP definira gospodarski spor v dveh pogledih. Prvič, terjatev je morala nastati v zvezi z dejavnostjo samostojnega podjetnika posameznika (objektivni kriterij). In drugič, izpolnjen mora biti še subjektivni kriterij, saj morata biti pravdni stranki samostojna podjetnika posameznika, ali pa samostojni podjetnik posameznik in oseba iz 1. tč. 481. čl. ZPP.
Glede vprašanja na kaj se nanaša beseda "spor" iz besedila 2. tč. 1. odst. 481. čl. ZPP: ali opredeljuje spor v širšem pomenu besede, namreč kot sporno razmerje, ali pa se nanaša na postopek (spor) pred sodiščem. Pritožbeno sodišče razume to besedo kot "spor" pred sodiščem. Za drugačno, širše razumevanje ni opore v besedilu 481. čl. ZPP. Subjektivni kriterij se tiče strank postopka, značilnosti pravdnih strank pa so opredeljene v tožbi z njihovo označbo.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - ugovor - neobrazložen ugovor - neutemeljen ugovor
Dolžnik v ugovoru proti sklepu o izvršbi na podlagi verodostojne listine ne navaja dejstev v smeri neobstoja terjatve, ki je predmet konkretnega izvršilnega postopka, in tudi ne dejstev v smeri preprečitve izvršbe za izterjavo te terjatve, temveč terjatev smiselno sam priznava. Tak ugovor se šteje kot neobrazložen in kot tak kot neutemeljen.
ZZZDR člen 78, 78/1, 123, 123/1, 78, 78/1, 123, 123/1.
razveza - določitev preživnine
Ob razvezi zakonske zveze odloči sodišče tudi o vzgoji in varstvu ter o preživljanju otrok, in sicer od izdaje sodbe dalje; le na poseben zahtevek pa odloči o preživljanju že od vložitve tožbe dalje, in sicer upoštevaje, ali je nasprotna stranka v času sojenja prispevala k preživljanju skupnih otrok ali ne in v kakšnem znesku.
Vlogo iz 4. odst. 296. člena ZPP stranke lahko pošljejo sodišču, niso pa je dolžne poslati. Če je ne pošljejo, to ni ovira, da na glavni obravnavi ne bi navajale dejstev in predlagale dokazov.
ZIZ člen 15, 291, 15, 291. ZPP člen 337, 337/1, 337, 337/1. Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja člen 56, 56.
izvršitelj - plačilo za opravljena dela - pravočasnost - nova dejstva
Ker je uveljavljanje novih dokazov v pritožbenem postopku po 1.odstavku 337.člena ZPP v zvezi s 366.členom ZPP in 15.členom ZIZ mogoče le pod pogojem, da pritožnik izkaže, da novega dokaza ni mogel predložiti že prej, izvršitelj pa slednjega ni izkazal, saj je obračun zakonskih zamudnih obresti pripravil že dne 25.9.2000 - pred začetkom rubeža, predložil pa ga je šele s pritožbo, njegovim pritožbenim navedbam, da je upravičen tudi do plačila za to delo, ni mogoče slediti. K enakemu zaključku pripelje tudi določba 56.člena Pravilnika o opravljanju službe izvršitelja (Uradni list RS, št. 32/99), iz katere izhaja, da mora izvršitelj po opravi vseh dejanj v posamezni zadevi izvršbe (oz. smiselno po neuspelem rubežu) brez odlašanja ali najkasneje v dveh dneh sestaviti pisno poročilo, ki mu predloži zapisnike o posameznih opravljenih dejanjih in specificirani stroškovnik. Izvršitelj bi torej moral obračun zakonskih zamudnih obresti predložiti že skupaj s poročilom in stroškovnikom, ne pa šele sedaj v pritožbi.
premoženjska škoda - odmera odškodnine - zamudne obresti
Zamudne obresti od denarne odškodnine za povrnitev nedenarne premoženjske škode, odmerjene v denarju po cenah na dan sodne odločbe, tečejo od dneva izdaje sodbe sodišča prve stopnje, s katero je bila določena odškodnina.
Seznanitev s prenosom opravljanja storitev čiščenja poslovnih prostorov na tretjega in sprejemanje uslug čiščenja, je lahko podlaga za vstop tretjega v obstoječe pogodbeno razmerje namesto enega izmed sopogodbenikov.
ZIZ člen 178, 178/2, 178/3. Pravilnik o sodnih cenilcih člen 18. ZPP člen 249, 249/1, 254, 254/2.
izvršba na nepremičnine - stroški izvršilnega postopka - tržna vrednost nepremičnine - izvedenec - nagrada za delo izvedenca - nepopolna cenitev
V izvršilnem postopku se vrednost nepremičnine pri prodaji nepremičnine res ugotavlja po tržni ceni na dan cenitve, vendar pa prometna vrednost nepremičnine predstavlja osnovo za ugotavljanje njene tržne vrednosti. Iz tega razloga ni mogoče šteti, da izvedenec, ki je izračunal prometno vrednost nepremičnine, svojega dela ni opravil in mu nagrada ne pripada. Če je cenitev pomanjkljiva, jo je treba dopolniti v skladu z 2. odstavkom 254. člena ZPP, izvedencu pa pripada nagrada v obsegu dela, ki ga je opravil in kolikor cenitev prispeva k razjasnitvi okoliščin, pomembnih za ugotovitev vrednosti nepremičnine v izvršilnem postopku.
sodna pristojnost - upravni postopek - carine - prisilna izterjava - terjatev, nastala v upravnem postopku
Po prehodnih določbah ZUP/99 je sodišče še vedno pristojno za prisilno izterjavo terjatve, nastale v upravnem postopku, če je bil predlog za izvršbo vložen pri sodišču še pred uveljavitvijo ZUP/99.
Uporabo 313. člena ZOR lahko izključi upnikov pristanek (izražen izrecno ali s konkludentnimi dejanji) na drugačno vračunavanje od tistega, ki ga določi 313. člen ZOR. Vendar ko je upnik vračunanje opravil na določen način, ki je razviden iz predhodnega predloga za izvršbo, upnik po tem, ko dolžnik na podlagi sklepa o izvršbi, izdanega na podlagi tega predloga, v celoti izpolni obveznost, ne more ponovno vložiti predloga za izvršbo, ker je tokrat opravil vračunanje na drugačen, za dolžnika manj ugoden način.
ZPP člen 116, 116/1, 120, 120/2, 116, 116/1, 120, 120/2.
vrnitev v prejšnje stanje
Tožena stranka ima pravico, udeležiti se naroka za glavno obravnavo, na katerem sodišče izvaja dokazni postopek in na naroku predstaviti tudi svoja pravna stališča (primerjaj 3. odst. 284. člena ZPP) glede na že v pripravljalnih vlogah navedena dejstva in predložene dokaze. Sodišče prve stopnje se je zato neutemeljeno spuščalo v presojo, kakšne učinke bi sploh lahko imela navzočnost tožene stranke na glavni obravnavi. Prvostopenjsko sodišče bi zato moralo presojati le, ali je tožena stranka narok zamudila iz opravičenega vzroka, kot to izhaja iz 1. odst. 116. člena ZPP in izvesti postopek po 2. odst. 120. člena ZPP.
Samopomoč je ravnanje, ki ga pravo le izjemoma dovoljuje. Tako ima posestnik zoper tistega, ki neupravičeno moti njegovo posest, pravico do samopomoči le, če je nevarnost neposredna, samopomoč nujna in način samopomoči ustreza okoliščinam, v katerih obstaja nevarnost.