razveza zakonske zveze - dodelitev otroka - plačilo preživnine
V pravdi zaradi razveze zakonske zveze bi moralo sodišče 17-letnemu otroku omogočiti, da kot stranka v postopku samostojno opravlja procesna dejanja, če to želi in mu vročiti sodbo, glede na pravico do pritožbe. Otrok take starosti mora imeti pravico izraziti svoje mnenje o bistvenem, to je o njegovi dodelitvi in o preživnini.
ZIZ člen 38, 38/1, 38/2, 38, 38/1, 38/2. Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom člen 11, 11.
izvršilni stroški - predujem - plačilo predujma
Sodišče določi višino predujma na podlagi lastne ocene o višini stroškov, ki bodo predvidoma nastali z opravo dejanja izršbe, pri tem pa upošteva, da glede na okoliščine primera ni vselej potrebno, da bi upnik celotni znesek predujma plačal takoj, ampak lahko odredi, da upnik predujem plača obročno. Negotovost uspeha rubeža ali dražbe je za določitev višine predujma pravno neupoštevna, saj zakon jasno določa dolžnost upnika, da predujem za stroške za opravo izvršbe založi vnaprej.
ZIZ člen 38, 38/2, 38, 38/2. Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom člen 11, 11.
izvršilni stroški - predujem za stroške - rok - plačilo
Vmesno je odločiti, da se polovica predujma za stroške izvršitelja plača pred pričetkom oprave izvršilnih dejanj za plačilo storitve rubeža premičnin in do takrat opravljenih storitev ter nastalih stroškov izvršitelja, drugo polovico pa po uspešnem rubežu premičnin, torej pred pričetkom prodaje zarubljenih premičnin.
ZPP člen 5, 339, 339/2, 339/2-8, 5, 339, 339/2, 339/2-8.
pravica
S širjenjem podlage na odškodninsko (česar tožnik ni uveljavljal, oz. bolje, ni zatrjeval dejstvev, iz katerih bi kot pravna posledica izhajala odškodninska odgovornost) je podana ne le kršitev načela dispozitivnosti, marveč tudi načel poštenega sojenja (oz. pravice do kontradiktornega sojenja). O odškodninski podlagi obveznosti, na katero je sodišče prve stopnje oprlo izpodbijano sodbo, namreč toženi stranki ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem; za njo je izvedela šele iz izpodbijane sodbe.
Vlogo iz 4. odst. 296. člena ZPP stranke lahko pošljejo sodišču, niso pa je dolžne poslati. Če je ne pošljejo, to ni ovira, da na glavni obravnavi ne bi navajale dejstev in predlagale dokazov.
ZPP člen 481, 481/1, 481/1-2, 481, 481/1, 481/1-2.
gospodarski spor
Določilo 2. tč. 1. odst. 481. čl. ZPP definira gospodarski spor v dveh pogledih. Prvič, terjatev je morala nastati v zvezi z dejavnostjo samostojnega podjetnika posameznika (objektivni kriterij). In drugič, izpolnjen mora biti še subjektivni kriterij, saj morata biti pravdni stranki samostojna podjetnika posameznika, ali pa samostojni podjetnik posameznik in oseba iz 1. tč. 481. čl. ZPP.
Glede vprašanja na kaj se nanaša beseda "spor" iz besedila 2. tč. 1. odst. 481. čl. ZPP: ali opredeljuje spor v širšem pomenu besede, namreč kot sporno razmerje, ali pa se nanaša na postopek (spor) pred sodiščem. Pritožbeno sodišče razume to besedo kot "spor" pred sodiščem. Za drugačno, širše razumevanje ni opore v besedilu 481. čl. ZPP. Subjektivni kriterij se tiče strank postopka, značilnosti pravdnih strank pa so opredeljene v tožbi z njihovo označbo.
Samopomoč je ravnanje, ki ga pravo le izjemoma dovoljuje. Tako ima posestnik zoper tistega, ki neupravičeno moti njegovo posest, pravico do samopomoči le, če je nevarnost neposredna, samopomoč nujna in način samopomoči ustreza okoliščinam, v katerih obstaja nevarnost.
ZPP presumpcijo umika tožbe veže na opustitev pravočasnega plačila sodne takse (prim. 4. odst. 180. čl. ZPP), ne pa na opustitev predložitve potrdila o plačilu sodne takse.
Ob delitvi skupnega premoženja v naravi pridobi prejšnji skupni lastnik, ki je upravičen do določenega zneska, ki predstavlja razliko v vrednostih nepremičnin, ki jih je ob delitvi prejela vsaka od strank, po samem zakonu zastavno pravico na tistem delu nepremičnine, ki je dodeljen drugemu (bivšemu) skupnemu lastniku, za čas, dokler ta ne bo izplačal določenega zneska.
Seznanitev s prenosom opravljanja storitev čiščenja poslovnih prostorov na tretjega in sprejemanje uslug čiščenja, je lahko podlaga za vstop tretjega v obstoječe pogodbeno razmerje namesto enega izmed sopogodbenikov.
Ko o nekaterih dokaznih predlogih ni bilo niti odločeno, nekateri dokazi, ki jih je prvostopno sodišče na začetku dolgotrajnega postopka izvedlo in ki se nanašajo na pravno odločilna dejstva, v izpodbijani sodbi niso bili upoštevni in ocenjeni, ne more vzdržati presoje dokazne ocene prvostopnega sodišča, da tožeča stranka škode in vzročne zveze med škodnim dogodkom in škodo ni dokazala.
Izročitev pošiljke poštarju na terenu z naročilom, da naj jo priporočeno odda na pošti, ni možno šteti kot oddajo priporočene pošiljke na pošti, v smislu določila 2. odst. 112. čl. ZPP. Za dan oddaje priporočene pošiljke na pošti, se v takšnem primeru šteje dan, ko je poštar priporočeno pošiljko oddal na pošti.
Zahtevek za plačilo premije iz naslova individualnega prostovoljnega zavarovanja predstavlja spor v zvezi s prostovoljnim zdravstvenim zavarovanjem. Za take spore je pristojno socialno sodišče.
Dokler sodišče prve stopnje ne odloči o predlogu upnice za oprostitev plačila stroškov izvršitelja, ne more sodišče zaradi neplačila predujma šteti, da gre za ustavitev izvršbe.
sodna pristojnost - upravni postopek - carine - prisilna izterjava - terjatev, nastala v upravnem postopku
Po prehodnih določbah ZUP/99 je sodišče še vedno pristojno za prisilno izterjavo terjatve, nastale v upravnem postopku, če je bil predlog za izvršbo vložen pri sodišču še pred uveljavitvijo ZUP/99.
Uporabo 313. člena ZOR lahko izključi upnikov pristanek (izražen izrecno ali s konkludentnimi dejanji) na drugačno vračunavanje od tistega, ki ga določi 313. člen ZOR. Vendar ko je upnik vračunanje opravil na določen način, ki je razviden iz predhodnega predloga za izvršbo, upnik po tem, ko dolžnik na podlagi sklepa o izvršbi, izdanega na podlagi tega predloga, v celoti izpolni obveznost, ne more ponovno vložiti predloga za izvršbo, ker je tokrat opravil vračunanje na drugačen, za dolžnika manj ugoden način.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - ugovor - neobrazložen ugovor - neutemeljen ugovor
Dolžnik v ugovoru proti sklepu o izvršbi na podlagi verodostojne listine ne navaja dejstev v smeri neobstoja terjatve, ki je predmet konkretnega izvršilnega postopka, in tudi ne dejstev v smeri preprečitve izvršbe za izterjavo te terjatve, temveč terjatev smiselno sam priznava. Tak ugovor se šteje kot neobrazložen in kot tak kot neutemeljen.
potrdilo o plačilu sodne takse - pritožba - pravno sredstvo
Ker je taksni zavezanec šele v pritožbenem postopku predložil potrdilo o plačilu sodne takse, je pritožbeno sodišče, ker tega ni storilo že sodišče prve stopnje (4. odst. 30. člena ZST), sklep sodišča pve stopnje spremenilo tako, da je ugotovilo, da znaša kazenska taksa 10% sodne takse.