Sodišče prve stopnje drugotoženi stranki utemeljeno ni priznalo stroškov za sestavo pripravljalne vloge, s katero je le predlagala nadaljevanje postopka, ki je bil prekinjen zaradi izvedbe vzročnega postopka. Ta vloga ni bila potrebna, ker za nadaljevanje postopka v tem primeru predlog stranke ni potreben.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSC0002855
OZ člen 87, 193. KZ člen 97.
odvzem premoženjske koristi v kazenskem postopku - obstoj terjatve - uveljavljanje premoženjskega zahtevka v pravdi
Z izvršitvijo civilnopravne sankcije odvzema premoženjske koristi storilcu kaznivega dejanja preneha terjatev, ki jo ima oškodovanec do storilca kaznivega dejanja, in sicer do višine denarnega zneska, ki ustreza tej premoženjski koristi.
Tudi pri ugovoru po izteku roka velja, da mora dolžnik navajati utemeljene razloge za ugovor, ki jih ZIZ primeroma našteva v 55. členu ZIZ, navesti pa mora tudi, da brez svoje krivde le-teh ni mogel uveljavljati v ugovoru zoper sklep o izvršbi.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca - bistveno zmanjšano plačilo za delo - odškodnina za čas odpovednega roka - odpravnina
Zakonska dikcija, da je delodajalec vsaj dva meseca izplačeval bistveno zmanjšano plačilo za delo (kar je razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca), vsebuje tudi dejansko stanje, kot je v konkretnem primeru, ko delodajalec delavcu ničesar ne izplača, pri čemer plačilo za delo pomeni tako plačo kot nadomestilo plače za čas letnega dopusta in zaradi bolniške odsotnosti.
invalid III. kategorije - kategorija invalidnosti - vzrok invalidnosti
Četudi je v okviru zaprosila sodišča dopolnilno izvedensko mnenje podala invalidska komisija II. stopnje v drugačni sestavi senata, kot je bil sestavljen senat ob podaji prvega mnenja, s tem ni bil kršen Pravilnik o organizaciji in načinu delovanja invalidskih komisij ter drugih izvedenskih organov Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije.
ZFPPIPP člen 271, 271/1, 271/1-1, 272, 272/1, 272/1-1, 272/2.
izpodbijanje pravnih dejanj - objektivni element izpodbojnosti - običajni rok izpolnitve - izpodbijanje verižne kompenzacije
Da bi upnik, v korist katerega je bilo dejanje opravljeno, uspešno izpodbil domnevo izpodbojnosti iz 1. točke 1. odstavka 272. člena ZFPPIPP, bi moral dokazati, da je bila izpolnitev stečajnega dolžnika opravljena znotraj tako uveljavljenega običajnega roka izpolnitve. Tako utemeljen običajni rok predstavlja časovni okvir, v katerem je bil stečajni dolžnik dolžan izpolniti svojo obveznost. Ta je lahko utemeljen na podlagi izrecne pogodbene ureditve v smislu tako izražene pogodbene avtonomije. V kolikor pa stranki tega elementa nista izrecno pogodbeno uredili ali pa sta ga kasneje spreminjali, pa je na običajen rok mogoče sklepati tudi na podlagi kriterijev, ki jih opredeljuje 2. odstavek 272.člena ZFPPIPP.
začasno čakanje na delo - nadomestilo plače - kriteriji za izbiro jedro : Tožena stranka pri odločitvi, da tožnico napoti na začasno čakanje na delo, ni bila dolžna spoštovati kriterijev (za ugotovitev, katere delavce bo napotila na začasno čakanje), saj ti kriteriji s sindikatom niso bili dogovorjeni, pa tudi v ZDPNP niso bili določeni. Tako je bilo izključno v njeni pristojnosti, da določi listo delavcev, ki so bili napoteni na začasno čakanje na delo.
obstoj delovnega razmerja - elementi delovnega razmerja - sodno varstvo
Pri presoji, ali so podani elementi delovnega razmerja, je treba v tožnikovem primeru (fotograf pri časopisu) upoštevati, da ne gre za delo, ki se opravlja v enakomerno razporejenem delovnem času, ampak za izrazito dinamično delo, ki je vezano na vsakokratne, za širšo javnost zanimive dogodke. Kljub temu, da tožnik ni imel fiksnega delovnika, pa ni svobodno oblikoval svojega dela in delovnega časa, delo je opravljal po navodilih tožene stranke, za to je prejel tudi plačilo, ki je bilo sicer dogovorjeno v letnem pavšalu, vendar izplačljivo obročno, v enakomernih mesečnih obrokih. Na podlagi tega je zaključiti, da so bili v tožnikovem razmerju s toženo stranko podani elementi delovnega razmerja.
ZFPPIPP člen 123a, 123a/2. ZEPEP člen 7, 7/1, 7/2, 7/3. Pravilnik o elektronskem poslovanju v postopkih zaradi insolventnosti člen 7, 7/1, 7/2. Pravilnik o elektronskem podpisovanju in vlaganju pisanj v postopkih zaradi insolventnosti člen 2.
elektronsko vlaganje pisanj in elektronsko vročanje – potrdilo o prejemu sporočila
Pritožnik ob vložitvi pritožbe ni predložil potrdila, s katerim bi mu prvostopenjsko sodišče potrdilo prejem prijave terjatve v elektronski obliki. Prav tako prejema potrdila ni utemeljeval na dejanski podlagi iz tretjega odstavka 7. člena ZEPEP. Iz pojasnila vodja produkcije pri Centru za informatiko Vrhovnega sodišča RS na poizvedbe prvostopenjskega sodišča je razvidno, da sporočilo ni bilo dostavljeno v e-poštni predal naslovnika. Dokazilo, ki ga je pritožnik priložil k pritožbi predstavlja zgolj evidenco pošiljatelja o poslanih elektronskih sporočilih, ki pa ne zadostuje v smislu dokazila, da je bilo elektronsko sporočilo s strani prejemnika tudi prejeto.
ZIZ člen 107. ZFPPIPP-C člen 85, 90, 132, 132/3-1.
ustavitev izvršbe – začetek stečajnega postopka nad dolžnikom – trenutek pridobitve ločitvene pravice
Ker je sodišče dovolilo rubež denarne terjatve in je bil sklep poslan v realizacijo dolžnikovemu dolžniku, s čimer je upnik pridobil zastavno pravico na terjatvi, sodišče kljub začetemu stečajnemu postopku nad dolžnico, izvršbe ne bi smelo ustaviti.
začasna nezmožnost za delo - samostojni podjetnik - brezposelna oseba
Pri tožniku zaradi bolezenskih stanj obeh ramen v spornem obdobju ni bila podana splošna zdravstvena sposobnosti niti ni mogel opravljati težjih del, torej del, ki bi jih moral opravljati kot inštalater oz. ključavničar, tako da je pravilen zaključek, da za delo ni bil zmožen niti v času, ko je bil zavarovan kot samostojni podjetnik, niti v času, ko je bil kot brezposelna oseba prijavljen pri Zavodu RS za zaposlovanje.
Odlok o oskrbi s pitno vodo (Ur. l. RS, št. 17/2006) člen 21, 23, 23/1, 23/1-12.
zavezanec za plačilo porabljene vode – uporabnik vode – obveznost plačila uporabe pitne vode
Zavezanci za plačilo porabljene vode so uporabniki – fizične ali pravne osebe, ki uporabljajo vodo iz javnega vodovoda. Obveznost plačila je vezana na uporabo vodovodnega omrežja in ne na lastništvo poslovnega prostora.
začasna odredba – zavarovanje nedenarne terjatve – ugovor zoper sklep o začasni odredbi
Po presoji, da je upnik s predlogom za izdajo začasne odredbe izkazal predpostavke za izdajo predlagane začasne odredbe, sodišče izda sklep o začasni odredbi, zoper katerega ima dolžnik možnost v ugovoru izpodbijati pravilnost takšne presoje sodišča prve stopnje. V primeru vloženega ugovora dolžnika sodišče s sklepom presodi utemeljenost ugovornih trditev.
ZPP člen 249. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 49, 51, 51/2.
sklep o izvedenini - sodni izvedenec - dopolnitev izvedenskega mnenja - nagrada izvedencu
Sodišče prve stopnje je sodnemu izvedencu naložilo dopolnitev izvedenskega mnenja, za to dopolnitev je izvedenec upravičen do nagrade in sicer do nagrade za zbiranje in proučevanje dodatne dokumentacije in za pisno izdelavo dopolnilnega izvida in mnenja.
sklep o preizkusu terjatev - prednostne terjatve - načrt prve razdelitve
Šele proti načrtu prve razdelitve bi lahko upnica ugovarjala uvrstitvi svoje terjatve kot navadne. Stečajni upravitelj se torej ob preizkusu terjatev ni dolžan opredeliti, ali bo terjatev obravnaval kot prednostno ali ne.
Procesna predpostavka za odločanje ni izpolnjena niti takrat, kadar je sodna taksa plačana le delno.
Prekluzivni učinek roka za plačilo takse nastopi v tudi primeru, ko stranka procesno dejanje opravi po poteku roka, zato ni upoštevno, da je tožena stranka takso sedaj doplačala.
Sodišče je vezano na trditveno podlago pravdnih strank. Tožeča stranka mora navesti dejstva, na katera opira svoj zahtevek in dokaze, s katerimi zatrjevana dejstva dokazuje, tožena pa dejstva, s katerimi oporeka tožbenemu zahtevku. Izven tega okvira je sodišče dolžno šteti, da druga dejstva ne obstojijo. To seveda ne pomeni, da sodišče ne sme upoštevati trditev ene stranke, ki so ji v škodo, drugi stranki pa v prid; zagotovo pa ne sme samo niti ugotavljati niti upoštevati dejstev, ki jih ni navedla nobena stranka.
osebni stečaj – insolventnost – trajna nelikvidnost – skupno premoženje - predhodno vprašanje
Zmotno je pritožbeno stališče, da bi sodišče prve stopnje moralo pri ugotavljanju trajnejše nelikvidnosti kot predhodno vprašanje obravnavati uspešnost pravde na ugotovitev obsega skupnega premoženja. Ta dejanska okoliščina bi bila namreč lahko relevantna le v povezavi s položajem insolventnosti, ki bi temeljila na dolgoročni plačilni nesposobnosti, ne pa tudi na trajnejši nelikvidnosti, na kateri je svoj predlog za začetek postopka osebnega stečaja utemeljeval predlagatelj in na čemer je svojo odločitev utemeljilo tudi prvostopenjsko sodišče v izpodbijanem sklepu.