izbris iz sodnega registra – aktivni družbenik – univerzalno nasledstvo - solidarna odgovornost – najdeno premoženje izbrisane pravne osebe - premoženje izbrisane pravne osebe najdeno v izvršilnem postopku
Aktivni družbeniki izbrisane pravne osebe v skladu s 442. členom ZFPPIPP niso univerzalni pravni nasledniki družbe, ampak v skladu s šestim odstavkom 442. člena tega zakona le solidarno odgovarjajo za izpolnitev neplačanih obveznosti, če so izpolnjeni pogoji v smislu 442. člena ZFPPIPP.
V primeru, da se v izvršilnem postopku najde premoženje izbrisane družbe, potem ko te okoliščine ni več mogoče uveljavljati v postopku izbrisa, se nad tem premoženjem lahko opravi le stečajni postopek.
URS člen 22, 25. ZPP člen 5, 333, 343, 343/4. SPZ člen 111.
pravica do pritožbe – pravica do enakega varstva pravic
Zahtevku za plačilo s pogodbo dogovorjene denarne kazni je prvostopno sodišče ugodilo, v razlogih sodbe pa se izreklo, da se je v dokaznem postopku prva od očitanih kršitev izpolnitvene obveznosti tožene stranke (obremenjenost izročenega stanovanja s hipoteko) potrdila, druga (prepozna izročitev stanovanja) pa ne. Na osnovi pritožbe tožene stranke je pritožbeno sodišče ugotovilo, da tudi prva od očitanih kršitev ni podana, sodbe pa ni spremenilo (zahtevka zavrnilo). Zaradi pravice tožeče stranke do pritožbe in enakega varstva pravic je prvostopenjska odločitev razveljavljena.
Glede na to, da je toženka kot kontaktna oseba imela in hranila vse ključe skupnih prostorov, da je bila zadolžena za menjavo ključavnice v kolesarnici in razdelitev ključev lastnikom, da je skrbela za nabavo ključev, ključavnic, je njena pasivna legitimacija podana. Nihče, tudi toženka kot posamezna solastnica, nima pravice tožnici odrekati izvrševanj solastninske pravice na skupnih prostorih.
Ker pravdno sodišče ni zavezano k postulatu iskanja materialne resnice, je pri ugotavljanju pravno in dokazno pomembnih dejstev, od katerih je odvisna meritorna odločitev o zahtevku, vezano izključno na razpravno načelo, ki v največji meri vzpostavlja enakopravnost in ravnotežje med pravdnima strankama tako, da je obema zagotovljena enakost orožja pri uveljavljanju svojih pravic oziroma obrambi pred zahtevki drugih strank. Ker je tožeča stranka tekom postopka trdila zgolj, da je tožena stranka neupravičeno prejela zneske, ki so bili rubljeni tožeči stranki pri banki po izvršilnem sklepu I 99/00006 v obdobju po 26. 10. 2006, ni pa trdila, da bi tožena stranka prejela preplačilo svoje preživninske terjatve zato, ker je v izvršilnem postopku I 04/00337 po poplačilu terjatve za obdobje od junija 1999 do decembra 1999 z rubežem denarnih sredstev pri banki, prejela še sredstva, ki jih je tožeči stranki neupravičeno odtegnil delodajalec v okviru izvršilnega sredstva rubeža terjatve, sodišče prve stopnje takšnega dejstva, ki sicer iz izhaja iz izvršilnega spisa I 04/00337, pri odločitvi o obravnavanem zahtevku ni smelo upoštevati.
ZFPPIPP člen 132, 132/3, 132/3-1, 132/3-2, 244, 244/1, 393, 393/1.
izterjava stalnih prejemkov stečajnega dolžnika – vpliv začetka postopka zaradi insolventnosti na začete postopke izvršbe ali zavarovanja – nastanek pravnih posledic začetka stečajnega postopka
Postopek osebnega stečaja nad dolžnikom je bil začet 01. 12. 2010. Pravne posledice začetka stečajnega postopka (ustavitev oziroma prekinitev izvršbe), ki nastanejo z začetkom dneva, ko je bil objavljen oklic o začetku stečajnega postopka, so nastopile že s tem dnem, kar pa je pred 20. 12. 2010, ko bi Z. pri izvrševanju sklepa o izvršbi to še lahko upošteval.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL0064544
ZOR člen 71, 71/1, 71/2, 833, 833/1. ZPP člen 262, 262/1.
dokazovanje - izpolnitev pogodbene obveznosti - prodajna pogodba - domneva o popolnosti listine - zaslišanje stranke - špedicijska pogodba - izostanek stranke z naroka - dogovor o stranskih točkah
Točka Č Pogodbe nakazuje na možnost nadaljnjega poslovnega sodelovanja med pogodbenima strankama. Če je do njega kasneje prišlo (pritožnika v pritožbi govorita o kasnejšem poslovnem razmerju), pa to zagotovo ni stvar Pogodbe o nakupu kave. Takega morebitnega kasnejšega dogovora pa ni mogoče podvreči določbi 2. odstavka 71. člena ZOR o stranskih točkah kupoprodajne pogodbe, saj gre za povsem drug pravni posel.
sprememba tožbe – dopustnost spremembe tožbe – opredelitev sodišča do ugotovljenih dejstev – privolitev stranke v spremembo tožbe
Ker se je prva toženka spustila v obravnavanje zadeve po spremenjeni tožbi, ne da bi pred tem nasprotovala spremembi, se šteje, da je v spremembo tožbe privolila.
ZIZ člen 44, 44/3. ZFPPIPP člen 132. ZPP člen 205, 205/1, 205/1-4, 207, 207/2.
začetek stečajnega postopka – izvršba na podlagi verodostojne listine – pravne posledice začetka stečajnega postopka – prekinitev postopka
Obravnavana zadeva je bila pred začetkom stečajnega postopka v fazi odločanja o pritožbi dolžnika zoper zavrnilni del ugovora zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine in v stroškovnem delu, ki se nanaša na ugovor, zato bi bilo potrebno v tistem delu, v kolikor je ugovor obrazložen, upoštevati pravne posledice stečajnega postopka, ki ga ima stečaj dolžnika v pravdnem postopku, torej prekinitev postopka.
V obravnavani zadevi je kazensko sodišče odločilo, da je bila tožena stranka v času storitve kaznivega dejanja kazensko odgovorna, torej prištevna in kriva. Ugotovilo je sicer, da je bila pri toženi stranki zmožnost razumeti pomen svojega ravnanja in zmožnost imeti v oblasti svoje ravnanje zaradi nevrotskih motenj in izzvanosti bistveno zmanjšana. Vendar to pomeni, da njena prištevnost v času storitve kaznivega dejanja ni bila izključena, temveč le bistveno zmanjšana. Iz navedenega razloga tožena stranka v pritožbi neutemeljeno vztraja pri uporabi 136. člena OZ, v skladu s katerim ni odgovoren za škodo tisti storilec, ki je deloval v stanju prehodne nerazsodnosti. Takšno stanje namreč pomeni, da je bila pri storilcu v času škodnega dogodka povsem izključena zmožnost razumeti pomen svojega dejanja in zmožnost imeti svoje ravnanje v oblasti.
Grožnje so bile izrečene izključno drugi tožeči stranki, pri čemer je telefonski razgovor praviloma namenjen dialogu, zaradi česar je ob odsotnosti opozorila, da razgovor poslušajo tudi druge osebe, logična posledica in povsem utemeljeno pričakovanje, da je njegova vsebina zaznavna zgolj osebam, ki so v njem udeležene. Ravnanje druge tožeče stranke, ki je med poslušanjem groženj tožene stranke preklopila telefonski razgovor na zvočnik v prisotnosti svojega sina (pri čemer tekom postopka ni zatrjevala, da bi o tem predhodno obvestila toženo stranko), je zatorej tako nerazumno, da pomeni nov vzrok, zaradi katerega nematerialne škode, ki jo je pri tem utrpela prva tožeča stranka, ni sprejemljivo pripisati toženi stranki.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0068326
ZPP člen 287, 287/4. OZ člen 131, 131/1, 352, 352/1. ZGD člen 437.
odškodninska odgovornost notarja - pogodba v obliki notarskega zapisa – odstop poslovnega deleža – protipravnost ravnanja notarja – vezanost na dokazni sklep – zastaranje odškodninske terjatve
Bistvo notarskega zapisa v konkretni zadevi je bil prenos oziroma odstop poslovnega deleža, kar je bilo z navedenim notarskim zapisom tudi storjeno, tudi glede tožeče stranke. S tem, ko je notarka zapisala, da tržna cena deleža, ki ga družba izplača G. znaša 40.000,00 DEM v tolarski protivrednosti ter, da se bodo o roku izplačila sporazumeli družbeniki sami, pa tudi ni ravnala contra legem, saj bi bilo navedeno mogoče speljati na podlagi 437. člena takrat veljavnega ZGD.
Opozorilna klavzula v notarskem zapisu ima vlogo forme ad probationem in ni pogoj za veljavnost pravnega posla. Zato opustitev navedbe opozorila v samem notarskem zapisu tudi ne predstavlja protipravnega ravnanja.
Sodišče na svoje dokazne sklepe ni vezano oziroma lahko prosto odloča, kdaj bo zaslišalo posamezne stranke in priče, zato s tem, ko vseh prič in strank ni zaslišalo na istem naroku, ni storilo bistvene kršitve določb postopka.
OZ člen 173, 352, 352/1. ZZZDR člen 59. ZPP člen 159.
povrnitev premoženjske škode v primeru smrti, poškodbe in okvare zdravja – pravica osebe, ki jo je umrli preživljal – zastaranje odškodninske terjatve – subjektivni rok
Smiselnost ureditve, ki pravico do odškodnine priznava zgolj tistim osebam, ki jih je pokojni že pred smrtjo redno podpiral ali bi jih bil dolžan podpirati po zakonu v okoliščinah, kakršne obstajajo po njegovi smrti, jasno izhaja iz položaja, ko sicer v primeru zahtevkov zaradi izgubljenega preživljanja ni mogoče ugotoviti elementa škode kot predpostavke civilnega delikta z gotovostjo oziroma ustrezno stopnjo prepričanja.
URS člen 15, 39, 59. EKČP člen 10. OZ člen 134, 179.
razžalitev - odškodnina za duševne bolečine zaradi razžalitve - svoboda novinarskega izražanja - čast in dobro ime - interes javnosti - namen zaničevanja
Razžalitev je vsako dejanje, s katerim storilec nekomu neupravičeno odreka spoštovanje, mu jemlje ugled ali s katerim zoper nekoga seje sovraštvo, prezir, prepir ali ga smeši.
V razmerju med svobodo tiska in častjo posameznika sta pomembni pravica javnosti do informiranosti in pravica posameznika, da ostane njegov ugled nedotaknjen, varovan. Novinarska svoboda pokriva tudi možnost pretiravanja ali provokacij, vendar pri tem ne sme prestopati določenih mej, predvsem v zvezi z dobrim imenom in pravicami drugih. Javnost ima pravico, da je obveščena o osebi, ki je politično in gospodarsko dejavna v družbi, zato se mora osebnostna pravica te osebe izjemoma ukloniti pravno upravičenemu interesu javnosti. Vendar se novinar ne bo mogel sklicevati na demokratičen interes javnosti, če tega v resnici ne uresničuje, marveč izrablja medij kot tržno dobrino, katerega namen je izključno zaslužek. Glede na kontekst in širši okvir, v katerem so bile zapisane sporne trditve, ni mogoče zaključiti, da bi bil toženkin namen odpreti resno razpravo o zadevah javnega interesa, temveč poudarjanje tožnikovih (negativnih) osebnostnih lastnosti in trditev o (nedokazanih) kaznivih dejanjih, pri tem pa je zaničevalen namen jasen in neposreden.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO - DEDNO PRAVO
VSL0070809
ZPP člen 328, 366. ZD člen 163. ZDen člen 45, 45/2.
popravni sklep – popravni sklep o obsegu zapuščine
Odločitve o obsegu zapuščine ni mogoče dopolnjevati s popravnim sklepom, saj ne gre za napako v sami številki ali očitno pisno pomanjkljivost izdanega sklepa.
PGU v 55. členu sicer res določa, da se lahko pogodbena kazen uveljavlja vse do konca končnega obračuna, kar pa še ne pomeni, da upniku, ki je sprejel izpolnitev, ne bi bilo potrebno nemudoma sporočiti dolžniku, da si pridržuje pravico do pogodbene kazni. Pravica do pogodbene kazni, ki je bila dogovorjena za primer zamude preneha, če pogodbi zvesta stranka sprejme izpolnitev in nemudoma ne izjavi, da si pridržuje pravico do pogodbene kazni.
ZPP člen 285, 318, 318/3, 339, 339/2, 339/2-14. SPZ člen 9, 233, 266, 266/1, 268. ODZ paragraf 326, 328, 1470.
zamudna sodba - materialno procesno vodstvo - odprava nesklepčnosti - osebna služnost - nastanek osebne služnosti - priposestvovanje osebne služnosti - dobra vera - pošten imetnik služnosti
V skladu s prvim odstavkom 266. člena SPZ je mogoče, da se začnejo tudi postopki po uveljavitvi SPZ po prej veljavnih predpisih.
V skladu s paragrafom 1470 ODZ 30-letno uporabljanje nepremičnin samo po sebi še ne pomeni priposestvovanja služnosti, če niso podane tudi trditve o poštenosti imetnika.
lastninjenje nepremičnin v družbeni lasti – stavbno zemljišče – kmetijsko zemljišče
Pravilna uporaba materialnega prava zemljiškoknjižnemu sodišču nalaga, da ugotovi namembnost nepremičnin in s tem izpolnjenost zakonskih pogojev za vknjižbo predlagateljice na dan uveljavitve ZSKZ, to je 11.3.1993.
Pri presoji, ali gre za pravnomočno razsojeno stvar, je potrebno upoštevati tako trditveno podlago tožbe kot tudi tožbeni predlog, saj sodišče vselej odloča o določenem historičnem dogodku.
Postavitev adhezijskega zahtevka ni ovira za odločitev o utemeljenosti tožbenega zahtevka pravdnega sodišča.
Toženec ni porezal zgolj vej, ki segajo na javno pot, temveč tudi vrhove dreves. S tem je posegel v tožničino lastnino. Njegovega ravnanja ni mogoče opredeliti kot storjenega v stiski oziroma skrajni sili, saj ni obstajala sočasna nezakrivljena nevarnost, ki je ni bilo mogoče odvrniti drugače kot z dejanjem, ki ima znake nedopustnega oziroma protipravnega ravnanja.
Dejstvo, da je tožeča stranka nekoliko drugače oblikovala zahtevek kot pa v prvem predlogu, ni pomembno, saj je kot rečeno pravilno ugotovilo, da sta zahtevka iz obeh predlogov vsebinsko enaka. Enaka pa je tudi zatrjevana podlaga obema predlogoma.