izbris iz sodnega registra – aktivni družbenik – univerzalno nasledstvo - solidarna odgovornost – najdeno premoženje izbrisane pravne osebe - premoženje izbrisane pravne osebe najdeno v izvršilnem postopku
Aktivni družbeniki izbrisane pravne osebe v skladu s 442. členom ZFPPIPP niso univerzalni pravni nasledniki družbe, ampak v skladu s šestim odstavkom 442. člena tega zakona le solidarno odgovarjajo za izpolnitev neplačanih obveznosti, če so izpolnjeni pogoji v smislu 442. člena ZFPPIPP.
V primeru, da se v izvršilnem postopku najde premoženje izbrisane družbe, potem ko te okoliščine ni več mogoče uveljavljati v postopku izbrisa, se nad tem premoženjem lahko opravi le stečajni postopek.
ZPP člen 285, 318, 318/3, 339, 339/2, 339/2-14. SPZ člen 9, 233, 266, 266/1, 268. ODZ paragraf 326, 328, 1470.
zamudna sodba - materialno procesno vodstvo - odprava nesklepčnosti - osebna služnost - nastanek osebne služnosti - priposestvovanje osebne služnosti - dobra vera - pošten imetnik služnosti
V skladu s prvim odstavkom 266. člena SPZ je mogoče, da se začnejo tudi postopki po uveljavitvi SPZ po prej veljavnih predpisih.
V skladu s paragrafom 1470 ODZ 30-letno uporabljanje nepremičnin samo po sebi še ne pomeni priposestvovanja služnosti, če niso podane tudi trditve o poštenosti imetnika.
URS člen 15, 39, 59. EKČP člen 10. OZ člen 134, 179.
razžalitev - odškodnina za duševne bolečine zaradi razžalitve - svoboda novinarskega izražanja - čast in dobro ime - interes javnosti - namen zaničevanja
Razžalitev je vsako dejanje, s katerim storilec nekomu neupravičeno odreka spoštovanje, mu jemlje ugled ali s katerim zoper nekoga seje sovraštvo, prezir, prepir ali ga smeši.
V razmerju med svobodo tiska in častjo posameznika sta pomembni pravica javnosti do informiranosti in pravica posameznika, da ostane njegov ugled nedotaknjen, varovan. Novinarska svoboda pokriva tudi možnost pretiravanja ali provokacij, vendar pri tem ne sme prestopati določenih mej, predvsem v zvezi z dobrim imenom in pravicami drugih. Javnost ima pravico, da je obveščena o osebi, ki je politično in gospodarsko dejavna v družbi, zato se mora osebnostna pravica te osebe izjemoma ukloniti pravno upravičenemu interesu javnosti. Vendar se novinar ne bo mogel sklicevati na demokratičen interes javnosti, če tega v resnici ne uresničuje, marveč izrablja medij kot tržno dobrino, katerega namen je izključno zaslužek. Glede na kontekst in širši okvir, v katerem so bile zapisane sporne trditve, ni mogoče zaključiti, da bi bil toženkin namen odpreti resno razpravo o zadevah javnega interesa, temveč poudarjanje tožnikovih (negativnih) osebnostnih lastnosti in trditev o (nedokazanih) kaznivih dejanjih, pri tem pa je zaničevalen namen jasen in neposreden.
delitev solastne stvari – sodna delitev solastne stvari – način delitve – upravičen interes solastnika
Dogovor o delitvi solastnine je pravni posel, s katerim se solastniki nepremičnine dogovorijo, katere parcele ali njihove dele pridobi v izključno last vsak ali nekateri od tedanjih solastnikov. Namen dogovora je pridobitev (izključne) lastninske pravice na določenem premoženju, kar dosedanjemu solastniku omogoča izključno posest, uporabo in uživanje stvari, pa tudi samostojno razpolaganje z njo.
URS člen 22, 25. ZPP člen 5, 333, 343, 343/4. SPZ člen 111.
pravica do pritožbe – pravica do enakega varstva pravic
Zahtevku za plačilo s pogodbo dogovorjene denarne kazni je prvostopno sodišče ugodilo, v razlogih sodbe pa se izreklo, da se je v dokaznem postopku prva od očitanih kršitev izpolnitvene obveznosti tožene stranke (obremenjenost izročenega stanovanja s hipoteko) potrdila, druga (prepozna izročitev stanovanja) pa ne. Na osnovi pritožbe tožene stranke je pritožbeno sodišče ugotovilo, da tudi prva od očitanih kršitev ni podana, sodbe pa ni spremenilo (zahtevka zavrnilo). Zaradi pravice tožeče stranke do pritožbe in enakega varstva pravic je prvostopenjska odločitev razveljavljena.
ZPP člen 140, 140/1, 142, 142/5, 224, 224/1. ZPPreb člen 8.
vročanje – vročanje fizični osebi – osebna vročitev – nadomestna vročitev – dejansko prebivališče – dejansko stanovanje – prijavljeno stalno prebivališče
Če želi stranka naknadno izkazati, da na naslovu, na katerem ji je bila opravljena nadomestna vročitev, dejansko ni stanovala, mora podati trditve (in dokaze), kje je konkretno v tistem času stanovala.
izstavitev zemljiškoknjižne listine - dogovor o delitvi solastnine - obligacijskopravni zahtevek - zastaranje - gradnja na tujem svetu - dobrovernost graditelja
Vsi tožbeni zahtevki na izstavitev zemljiškoknjižne listine in posledično na toženkino sodelovanje v geodetskih postopkih izvirajo iz dogovora o delitvi solastnine. Ta dogovor predstavlja zavezovalni pravni posel, torej gre za zahtevke, ki imajo nedvomno obligacijsko pravno podlago.
Glede na to, da je toženka kot kontaktna oseba imela in hranila vse ključe skupnih prostorov, da je bila zadolžena za menjavo ključavnice v kolesarnici in razdelitev ključev lastnikom, da je skrbela za nabavo ključev, ključavnic, je njena pasivna legitimacija podana. Nihče, tudi toženka kot posamezna solastnica, nima pravice tožnici odrekati izvrševanj solastninske pravice na skupnih prostorih.
lastninjenje nepremičnin v družbeni lasti – stavbno zemljišče – kmetijsko zemljišče
Pravilna uporaba materialnega prava zemljiškoknjižnemu sodišču nalaga, da ugotovi namembnost nepremičnin in s tem izpolnjenost zakonskih pogojev za vknjižbo predlagateljice na dan uveljavitve ZSKZ, to je 11.3.1993.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO
VSL0061565
ZOZP člen 15. ZPP člen 8.
nameščena prometna nesreča - nastanek zavarovalnega primera - obvezno zavarovanje v prometu
Zavarovalni primer mora biti bodoč, negotov, od volje zavarovalca in v primeru, ko je zavarovanje sklenjeno v korist tretjega, tudi od volje tretjega, neodvisen dogodek.
V regresni tožbi zaradi kršenja zavarovalne pogodbe iz razloga povzročitve škode pod vplivom alkohola, je dokazno breme, da alkoholiziranost ni v vzročni zvezi z nastankom škode, ker je do škodnega dogodka prišlo zaradi zunanjega, samostojnega vzroka, na tožencu.
delitev solastnine - parkirišče - skupni deli celovitost delitve
Namen delitvenega postopka je celovita razdelitev solastne nepremičnine in ne zgolj posamičnih njenih delov. Predlagateljici pa ne le, da omejita svoj predlog zgolj na tisti del solastne nepremičnine, katerega uporabljata, temveč celo ne predlagata razdelitve med njunima solastnima deležema.
začasna odredba – neznatna škoda za dolžnika – pogoji za izdajo začasne odredbe – prepoved odtujitve in obremenitve – obremenitev nepremičnine po nastopu terjatve
Okoliščina, da je tožena stranka obremenila nepremičnini s hipoteko po nastopu tožničine terjatve, še ne daje upravičenja do izdaje začasne odredbe, saj je odločilna okoliščina, da ni bilo verjetnostno izkazano, da je tožena stranka obremenila nepremičnini s hipoteko iz razloga, da bi zmanjševala svoje premoženje in na ta način poskušala preprečiti oziroma otežiti uveljavitev tožničine terjatve.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL0064544
ZOR člen 71, 71/1, 71/2, 833, 833/1. ZPP člen 262, 262/1.
dokazovanje - izpolnitev pogodbene obveznosti - prodajna pogodba - domneva o popolnosti listine - zaslišanje stranke - špedicijska pogodba - izostanek stranke z naroka - dogovor o stranskih točkah
Točka Č Pogodbe nakazuje na možnost nadaljnjega poslovnega sodelovanja med pogodbenima strankama. Če je do njega kasneje prišlo (pritožnika v pritožbi govorita o kasnejšem poslovnem razmerju), pa to zagotovo ni stvar Pogodbe o nakupu kave. Takega morebitnega kasnejšega dogovora pa ni mogoče podvreči določbi 2. odstavka 71. člena ZOR o stranskih točkah kupoprodajne pogodbe, saj gre za povsem drug pravni posel.
ZFPPIPP člen 132, 132/3, 132/3-1, 132/3-2, 244, 244/1, 393, 393/1.
izterjava stalnih prejemkov stečajnega dolžnika – vpliv začetka postopka zaradi insolventnosti na začete postopke izvršbe ali zavarovanja – nastanek pravnih posledic začetka stečajnega postopka
Postopek osebnega stečaja nad dolžnikom je bil začet 01. 12. 2010. Pravne posledice začetka stečajnega postopka (ustavitev oziroma prekinitev izvršbe), ki nastanejo z začetkom dneva, ko je bil objavljen oklic o začetku stečajnega postopka, so nastopile že s tem dnem, kar pa je pred 20. 12. 2010, ko bi Z. pri izvrševanju sklepa o izvršbi to še lahko upošteval.
V obravnavani zadevi je kazensko sodišče odločilo, da je bila tožena stranka v času storitve kaznivega dejanja kazensko odgovorna, torej prištevna in kriva. Ugotovilo je sicer, da je bila pri toženi stranki zmožnost razumeti pomen svojega ravnanja in zmožnost imeti v oblasti svoje ravnanje zaradi nevrotskih motenj in izzvanosti bistveno zmanjšana. Vendar to pomeni, da njena prištevnost v času storitve kaznivega dejanja ni bila izključena, temveč le bistveno zmanjšana. Iz navedenega razloga tožena stranka v pritožbi neutemeljeno vztraja pri uporabi 136. člena OZ, v skladu s katerim ni odgovoren za škodo tisti storilec, ki je deloval v stanju prehodne nerazsodnosti. Takšno stanje namreč pomeni, da je bila pri storilcu v času škodnega dogodka povsem izključena zmožnost razumeti pomen svojega dejanja in zmožnost imeti svoje ravnanje v oblasti.
Grožnje so bile izrečene izključno drugi tožeči stranki, pri čemer je telefonski razgovor praviloma namenjen dialogu, zaradi česar je ob odsotnosti opozorila, da razgovor poslušajo tudi druge osebe, logična posledica in povsem utemeljeno pričakovanje, da je njegova vsebina zaznavna zgolj osebam, ki so v njem udeležene. Ravnanje druge tožeče stranke, ki je med poslušanjem groženj tožene stranke preklopila telefonski razgovor na zvočnik v prisotnosti svojega sina (pri čemer tekom postopka ni zatrjevala, da bi o tem predhodno obvestila toženo stranko), je zatorej tako nerazumno, da pomeni nov vzrok, zaradi katerega nematerialne škode, ki jo je pri tem utrpela prva tožeča stranka, ni sprejemljivo pripisati toženi stranki.
sprememba tožbe – dopustnost spremembe tožbe – opredelitev sodišča do ugotovljenih dejstev – privolitev stranke v spremembo tožbe
Ker se je prva toženka spustila v obravnavanje zadeve po spremenjeni tožbi, ne da bi pred tem nasprotovala spremembi, se šteje, da je v spremembo tožbe privolila.
OZ člen 173, 352, 352/1. ZZZDR člen 59. ZPP člen 159.
povrnitev premoženjske škode v primeru smrti, poškodbe in okvare zdravja – pravica osebe, ki jo je umrli preživljal – zastaranje odškodninske terjatve – subjektivni rok
Smiselnost ureditve, ki pravico do odškodnine priznava zgolj tistim osebam, ki jih je pokojni že pred smrtjo redno podpiral ali bi jih bil dolžan podpirati po zakonu v okoliščinah, kakršne obstajajo po njegovi smrti, jasno izhaja iz položaja, ko sicer v primeru zahtevkov zaradi izgubljenega preživljanja ni mogoče ugotoviti elementa škode kot predpostavke civilnega delikta z gotovostjo oziroma ustrezno stopnjo prepričanja.
zaznamba sklepa o izvršbi - ugovor plačanega dolga – ugovor ustavljenega izvršilnega postopka
Pri odločanju o zaznambi sklepa o izvršbi zemljiškoknjižno sodišče ne more upoštevati morebitnega dejstva že plačanega dolga, saj je za odločanje o teh vprašanjih pristojno izvršilno sodišče. Zemljiškoknjižno sodišče opravi ustrezen izbris v tem postopku dovoljene zaznambe sklepa o izvršbi in vknjižbe hipoteke, ko s strani izvršilnega sodišča prejme obvestilo ter ustrezen sklep v smislu 90. člena ZZK-1.