Zakon o zemljiški knjigi Kraljevine Jugoslavije iz leta 1930 paragraf 69. ZZK-1 člen 243. ZZT člen 14.
izbrisna tožba – rok za vložitev izbrisne tožbe – časovna veljavnost predpisov – upravna odločba – neobstoječa sodba
Sodišče prve stopnje je pravočasnost vložene izbrisne tožbe pravilno presojalo glede na določila zakona, veljavnega v času, ko je bil predlagan zemljiškoknjižni vpis, katerega veljavnost tožnik izpodbija. V obravnavanem primeru se tako glede rokov za izbrisno tožbo uporabljajo določila paragrafa 69 predvojnega ZZK Kraljevine Jugoslavije iz leta 1930, saj kasneje veljavna ZZK in ZZK-1 v prehodnih določbah vprašanj v zvezi z roki za vložitev izbrisne tožbe glede na prej veljavne predpise nista uredila.
Upravne odločbe v pravdnem postopku ni mogoče izreči za nične. Pravnomočno odločbo, izdano v upravnem postopku, je mogoče odpraviti, razveljaviti ali spremeniti samo na podlagi pravnih sredstev, določenih z zakonom. Neupoštevanje določene upravne odločbe in ugotavljanje njene veljavnosti v pravdnem postopku bi bilo mogoče le izjemoma, samo v tistih primerih, ko so procesne hibe, zagrešene v upravnem postopku, tako pomembne in očitne, da odločbe sploh ni mogoče šteti za odločbo in je primerljiva z v teoriji civilnega procesnega prava imenovano neobstoječo sodbo.
dodatni sklep o dedovanju – kasneje najdeno premoženje – pozneje najdeno premoženje – premično premoženje – premičnine
ZD v prvem odstavku 221. člena jasno določa, da se po pravnomočnosti sklepa o dedovanju izda nov (dodatni) sklep o dedovanju le v primeru, če se najde premoženje, za katero se ob izdaji sklepa o dedovanju ni vedelo, da pripada zapuščini. Da so dediči po pokojnem že ob izdaji sklepa o dedovanju vedeli za premoženje, glede katerega zahteva izdajo dodatnega sklepa o dedovanju ter popis in cenitev, predlagatelj v predlogu izrecno navaja. Torej ne gre za kasneje najdeno premoženje, za katero se ob izdaji sklepa ni vedelo. V slovenski sodni praksi ni zaslediti stališča, da bi bilo mogoče kot pozneje najdeno premoženje šteti tudi premično premoženje, za katerega so dediči vedeli že ob smrti zapustnika, pa ga kljub temu niso navedli kot premoženje, ki sodi v dedno maso. Dediči, navedeni v sklepu o dedovanju, podedujejo vse, kar je bilo zapustnikovo, zato ni nujno, da je s sklepom o dedovanju ugotovljen natančen obseg zapuščine. Praviloma se v sklep o dedovanju ne piše premičnin, ki se nahajajo v nepremičnini, katera je predmet sklepa o dedovanju.
Določilo 112. člena ZPP ne ureja primerov, ko si sodišča med seboj odstopajo zadeve v nadaljnje reševanje. Določitev nepristojnega sodišča s strani drugega sodišča tako nima nobenega učinka na materialne in procesne pravice strank.
Samostojni podjetnik po ZGD je fizična oseba, zaradi česar status samostojnega podjetnika na pasivno legitimacijo tožene stranke kot fizične osebe nima vpliva.
prekarij – brezplačna uporaba stanovanja – vrnitev izposojene stvari
Med strankama ni bilo sklenjeno najemno razmerje. Ker torej čas uporabe stanovanja ni bil dogovorjen in ga niti toženec v pritožbi ne zatrjuje drugače, kot da naj bi šlo za dogovor „za nedoločen čas“, je prvostopenjsko sodišče pravilno opredelilo razmerje pravdnih strank kot prekaristično.
Uredba Sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (Bruselj I) člen 5, 5/3.
nedovoljena pritožba
Ker je pritožbeno sodišče odločitev o glavni stvari razveljavilo in razveljavilo tudi sklep o povrnitvi stroškov z dne 24.11.2010, ki nima samostojne narave, saj je odločitev o stroških odvisna od uspeha strank v postopku, se izkaže, da tožeča stranka nima več pravnega interesa za pritožbo proti sklepu in se šteje njena pritožba proti sklepu o stroških za umaknjeno.
Zavezanec za plačilo sodnih taks v postopku za dovolitev sodnega depozita kot predlagalnem postopku je nedvomno predlagatelj, ki je predlagal uvedbo postopka. Navedeno pomeni, da nasprotni udeleženec ni taksni zavezanec za plačilo takse za depozit.
Predlog tožeče stranke, podan hkrati z ugovorom zoper plačilni nalog, ne pa hkrati z vložitvijo tožbe, oprostitve plačila sodne takse za tožbo ne more zajeti, saj je taksna obveznost nastala ob njeni vložitvi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO - DEDNO PRAVO
VSL0070818
ZD člen 10, 132, 142. ZPP člen 100, 100/1, 212, 250, 205/1, 205/1-1.
smrt stranke med pravdo – odgovornost dedičev za dolgove zapustnika – trditveno in dokazno breme
Sposobnost biti stranka v postopku preneha s smrtjo, zato mrtva oseba ne more biti pravdna stranka. Če stranka med pravdo umre, vstopijo v njen procesni položaj njeni dediči. Izrek sodbe, ki umrli toženki nalaga izpolnitev obveznosti, ni izvršljiv.
Dedič je odgovoren za zapustnikove dolgove do višine vrednosti podedovanega premoženja. Dedič mora zatrjevati in dokazati, koliko premoženja je podedoval in kakšna je njegova vrednost. Tožena stranka je navajala, da zapuščinskega postopka po pokojni drugi toženki ni bilo, ker ni zapustila nobenega premoženja, zato je dokazno breme prešlo na tožnika, ki bi moral zatrjevati in dokazati nasprotno, namreč, da je bil izdan sklep o dedovanju ali da je zapuščina vendarle bila, četudi ni bilo zapuščinske obravnave.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL0068311
ZPP člen 8. SPZ člen 218, 223.
dokazi in dokazna ocena – dokazna ocena izpovedbe prič – opredelitev do dokazov – stvarna služnost – ugotovitev obstoja služnosti – prenehanje služnosti na podlagi zakona
Ker so bile torej priložene fotografije jasne in objektivne ter kot take najbolj primeren in zanesljiv dokaz za ugotavljanje stanja terena na relevantnem območju v določenem časovnem obdobju, se sodišče prve stopnje tudi ni bilo dolžno posebej opredeljevati do izpovedb prič in pravdnih strank glede tega, kdaj so bili opravljeni izkopi na trasi služnostne poti.
OBLIGACIJSKO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0070834
ZZZDR člen 51, 51/2, 59. ZMZPP člen 67.
skupno premoženje – delež na skupnem premoženju zakoncev – razpad življenjske skupnosti – vlaganje posebnega premoženja v skupno premoženje – pristojnost slovenskega sodišča – nepremičnina v tujini
Vlaganje zakonca (čeprav iz posebnih sredstev) v skupno premoženje po razpadu ekonomske skupnosti ne vpliva na višino deleža na skupnem premoženju.
Z uveljavljanjem zahtevka, da je nepremičnina v S. njegovo posebno premoženje (toženka je z nasprotno tožbo uveljavljala, da je skupno premoženje), je tožnik soglašal, da o nepremičnini v Republiki Hrvaški odloča sodišče Republike Slovenije.
Vložek posebnega premoženja v skupno premoženje vpliva na delež na skupnem premoženju, ne pa na višji delež na posameznem predmetu skupnega premoženja. Od načela pravne celovitosti skupnega premoženja je mogoče izjemoma odstopiti, med drugim v primeru vlaganja pomembnega dela posebnega premoženja v pridobitev določenega dela skupnega premoženja.