zamudna sodba - sklep o zavrženju tožbe - odprava nesklepčnosti tožbe - prenehanje delovnega razmerja - rok za sodno varstvo
Ob ugotovitvi, da je tožnik za tožbo z zahtevkom za ugotovitev nezakonitosti prenehanja delovnega razmerja vložil prepozno, je sodišče prve stopnje utemeljeno izdalo sklep, s katerim je tožbo zavrglo. Pred tem tožnika ni bilo dolžno pozivati na popravo tožbe, saj tožnik tožbe ne bi mogel popraviti, tako da bi bila sklepčna.
Sodišče prve stopnje je pri presoji odločbe, s katero je bila tožnica uvrščena v III. kategorijo invalidnosti, utemeljeno upoštevalo stanje pri tožnici, kot je bilo po obeh operativnih posegih, čeprav je bil drugi poseg izvršen šele po izdaji dokončne odločbe toženca, saj je bila potreba po novi operaciji ugotovljena že pred tem.
ZPIZ-1 člen 60, 67. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 232, 244.
začasna zadržanost z dela - dokazovanje - sodni izvedenec - invalid III. kategorije - zmožnost za delo
Glede na to, da iz izvedenskega mnenja tako sodnega izvedenca specialista ortopeda kot specialista kardiologa izhaja, da je bila tožnica v spornem obdobju v letu 2008 zmožna za delo kot invalidka III. kategorije invalidnosti, je pravilna odločitev, da se ji bolniški stalež ne prizna.
ZDR člen 43, 184, 184/1. OZ člen 131, 171. ZVZD člen 5, 6.
nesreča pri delu - odškodninska odgovornost - krivdna odgovornost - varno delo - izjava o varnosti - deljena odgovornost - vmesna sodba
Ker tožnica ni bila poučena o tem, kako pravilno prenašati palete velikosti 93 krat 70 cm, ki so mokre in tehtajo približno 20 kg, ji ni mogoče očitati, da je s svojim ravnanjem prispevala k nastanku škode, ki jo je utrpela, ko ji je paleta zdrsnila iz rok in padla na nogo.
ZPIZ-1 člen 13, 34, 156, 156/2, 157, 178, 178/1. ZMEPIZ člen 57.
starostna pokojnina - status zavarovanca - obvezno zavarovanje
Zaradi ponovnega vstopa v zavarovanje, ki je bilo za tožnika obvezno, saj je kot nepoklicni župan prejemal plačilo najmanj v mesečnem znesku minimalne plače in ni bil zavarovan na drugi podlagi, se je tožniku kot zavarovancu prenehala izplačevati starostna pokojnina.
ugotavljanje nespornih dejstev - pravica do izjave - procesno vodstvo - pravočasnost vložitve tožbe zaradi motenja posesti
Sodišče je kršilo strankino pravico do izjave, ko je samo ugotavljalo sicer nesporna dejstva in na podlagi takšnih ugotovitev zaključilo o prepozno zahtevanem sodnem varstvu posesti, za kar je stranka izvedela šele ob sprejemu končne odločbe.
Dodatne stroške, ki so nastali v zvezi z izdelavo izvedenskega mnenja, ki jih je plačal tožnik (stroški, povezani s preiskavami), se naloži v povračilo toženi stranki (zavodu) kot del stroškov za izvedbo dokaza z izvedenskim mnenjem.
odškodninska odgovornost delodajalca - kršitev pravic - elementi odškodninskega delikta - protipravno ravnanje - škoda - nepremoženjska škoda - duševne bolečine
Odrejena pripravljenost na delo ni protipravna (kar bi predstavljalo podlago za odškodninsko odgovornost tožene stranke) zgolj zato, ker temelji na organizacijskem predpisu, ne da bi bila ta možnost posebej predvidena v področnem zakonu.
Iz navedene specifikacije je tako razvidno, da je stečajni upravitelj v svojem predlogu v skladu z 2. točko drugega odstavka 356. člena ZFPPIPP ustrezno specificiral predvidene stroške v delu, ki se nanašajo na stroške upravitelja. Ustrezno je predvidel tudi stroške objav (2.000,00 EUR) in predvidenih pravdnih stroškov in plačila sodnih taks (10.000,00 EUR). Predlog upravitelja pa ne vsebuje ustrezne specifikacije postavk stroškov računovodskih, administrativnih in drugih stroškov (10.000,00 EUR) v smislu 2. točke drugega odstavka 356. člena ZFPPIPP. Prav tako predlog ne vsebuje pojasnila glede predvidene postavke stroškov zalog do prodaje (10.000,00 EUR) in postavke drugi stroški (6.000,00 EUR). V tem delu je pritrditi pritožniku, da odločitve prvostopenjskega sodišča ni mogoče preizkusiti glede navedenih treh postavk predloga stroškov stečajnega postopka
Tožnica bi morala zahtevek iz naslova prikrajšanja pri plači, ki temelji na ugotovitvi, da je tožena stranka pri prevedbi delovnega mesta kršila njene pravice, v okviru prekluzivnega roka za varstvo pravic, uveljavljati najprej pri delodajalcu na način, določen v 3.a členu ZSPJS, to je po posebnem postopku varstva pravice do plače, ki se uporabi, če javnemu uslužbencu plača ni bila pravilno določena ali izplačana.
alkoholiziranost - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
Tožnik je opravljal delo viličarista, zato je bilo uživanje alkohola med delom še toliko bolj nesprejemljivo, zlasti ob dodatni ugotovitvi, da je spornega dne spil nezanemarljivo količino vina in da je bil do svojega ravnanja povsem nekritičen. Že zgolj zaradi te kršitve bi mu tožena stranka lahko zakonito izredno odpovedala pogodbo o zaposlitvi.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 90, 90/3, 90.a, 116, 116/1. ZPIZ-1 člen 101. ZZRZI člen 40.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - invalid - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi pri drugem delodajalcu
Pri toženi stranki je prišlo do zmanjšanja proizvodnje v določenem programu, uvedbe avtomatske obdelave podatkov, reorganizacije delovnega procesa pretoka blaga in delne ukinitve delovnih operacij, med katerimi so bile tudi tiste, ki jih je pretežno opravljala tožnica, ki je imela edina sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za delovno mesto "dokončevalec V" pod posebnimi pogoji, to je z upoštevanjem omejitev iz invalidske odločbe. Iz tega razloga ji je tožena stranka utemeljeno podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi pri drugem delodajalcu.
V pogodbi o zaposlitvi je bila sicer določena plača v nižjem znesku, vendar je tožnik dokazal, da je bila ustno dogovorjena urna postavka za redno delo višja. Iz tega razloga je sodišče prve stopnje pravilno ugodilo tožbenemu zahtevku za plačilo prikrajšanja pri plači glede na ustni dogovor strank.
Preživninsko breme mora biti porazdeljeno med oba roditelja. Tožnik s tožbo ne zahteva ukinitve plačila preživnine, ki mu je bila naložena s sodbo. Vendar pa je poleg naložene mu preživnine, nosil tudi breme preživljanja v obsegu, ki bi ga bila dolžna nositi toženka. Zakon mu daje pravico, da te stroške od toženke izterja.
OZ člen 35, 87, 93, 103, 275. ZOR člen 47, 104, 110, 124, 132, 300.
zastaranje obogatitvenega zahtevka – sklenitev pogodbe - prehod terjatve
Ko gre za obogatitveni zahtevek, nastane terjatev oziroma možnosti njene uveljavitve šele s trenutkom, ko so znani vsi elementi prikrajšanja na eni strani oziroma obogatitve na drugi strani.
Uveljavljanje ničnosti pogodbe ter posledični kondikcijski zahtevki iz nične pogodbe pa niso podvrženi zastaranju.
Če tretji, ki ima pravni interes, izpolni dolžnikovo obveznost, to pomeni lahko zgolj to, da nanj preide upnikova terjatev na podlagi zakonske subrogacije zoper dolžnika, in torej nima takšna izpolnitev načelno nobenega učinka na obligacijsko razmerje med upnikom iz pogodbe in dolžnikom, kot tudi ne na posledice, ki nastanejo zaradi neizpolnitve obveznosti s strani upnika.
stroški upravljanja in obratovanja – upravnik – aktivna legitimacija
Etažni lastniki so aktivno legitimirani za uveljavljanje plačila stroškov obratovanja od drugega etažnega lastnika, če so bili ti stroški plačani iz njihovih sredstev.
Pomanjkanje procesne sposobnosti ni bistvena kršitev postopka, če je zakoniti (začasni) zastopnik naknadno odobril dejanje procesno nesposobne stranke.
V letu 2009 je prišlo do spremenjene sodne prakse, iz katere izhaja, da se strošek izkopa ne odšteva od tržne vrednosti izkopanega gramoza. Utemeljitev takšnega stališča je, da tožeča stranka lahko do restitucije gramoza pride le na tak način, da gramoz kupi na trgu, zanj pa mora plačati tržno ceno. Druga utemeljitev pa je, da gre pri nedovoljenem izkopu gramoza za poslovodstvo brez naročila, pri katerem pa poslovodja ni upravičen do povrnitve koristnih izdatkov.
Kadar je povzročeno škodo možno odpraviti z vzpostavitvijo v prejšnje stanje ali s plačilom denarne odškodnine je na oškodovancu, da se odloči, katero obliko odškodnine bo zahteval. Oškodovančeva zahteva pa mora biti primerna. V danem primeru je denarna odškodnina primerna oblika povrnitve škode, ker je toženec izkopano gramozna jamo že zasul z odpadnim gradbenim materialom. Ker navoženi gradbeni material ni iste kvalitete kot gramoz, ki je bil izkopan, je neutemeljena pritožbena navedba, da je škoda že restituirana.
predlog za vzpostavitev etažne lastnine – vknjižba etažne lastnine
Tretji odstavek 29. člena ZVEtL pomeni, da je upravičeni predlagatelj tudi tisti, ki ima že vpisano lastninsko pravico na konkretnem posameznem delu po prejšnjih predpisih in velja za situacijo, ko etažna lastnina še ni bila vzpostavljena na stavbi kot celoti.