pravdna sposobnost - poslovna sposobnost - odvzem poslovne sposobnosti
Za zaključek, da je tožnik pravdno sposoben, ne zadošča ugotovitev, da sklep o delnem odvzemu poslovne sposobnosti še ni pravnomočen, saj to še ne pomeni, da je tožnik poslovno in s tem tudi pravdno sposoben.
prijava terjatve – prepozna prijava terjatve – zavrženje prijave – prekluziven rok za prijavo terjatve
Rok za prijavo terjatve v stečajnem postopku je prekluziven in ga ni moč podaljšati. Če upnik zamudi rok za prijavo terjatve, njegova terjatev v razmerju do stečajnega dolžnika preneha in sodišče zavrže prepozno prijavo terjatve.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 90, 90/3, 90.a, 116, 116/1. ZPIZ-1 člen 101. ZZRZI člen 40.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - invalid - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi pri drugem delodajalcu
Pri toženi stranki je prišlo do zmanjšanja proizvodnje v določenem programu, uvedbe avtomatske obdelave podatkov, reorganizacije delovnega procesa pretoka blaga in delne ukinitve delovnih operacij, med katerimi so bile tudi tiste, ki jih je pretežno opravljala tožnica, ki je imela edina sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za delovno mesto "dokončevalec V" pod posebnimi pogoji, to je z upoštevanjem omejitev iz invalidske odločbe. Iz tega razloga ji je tožena stranka utemeljeno podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi pri drugem delodajalcu.
V pogodbi o zaposlitvi je bila sicer določena plača v nižjem znesku, vendar je tožnik dokazal, da je bila ustno dogovorjena urna postavka za redno delo višja. Iz tega razloga je sodišče prve stopnje pravilno ugodilo tožbenemu zahtevku za plačilo prikrajšanja pri plači glede na ustni dogovor strank.
Med izvensodne storitve, za katere je stranka upravičena do nagrade za zastopanje po odvetniku, sodi tudi zastopanje v disciplinskem postopku pri delodajalcu.
Iz navedene specifikacije je tako razvidno, da je stečajni upravitelj v svojem predlogu v skladu z 2. točko drugega odstavka 356. člena ZFPPIPP ustrezno specificiral predvidene stroške v delu, ki se nanašajo na stroške upravitelja. Ustrezno je predvidel tudi stroške objav (2.000,00 EUR) in predvidenih pravdnih stroškov in plačila sodnih taks (10.000,00 EUR). Predlog upravitelja pa ne vsebuje ustrezne specifikacije postavk stroškov računovodskih, administrativnih in drugih stroškov (10.000,00 EUR) v smislu 2. točke drugega odstavka 356. člena ZFPPIPP. Prav tako predlog ne vsebuje pojasnila glede predvidene postavke stroškov zalog do prodaje (10.000,00 EUR) in postavke drugi stroški (6.000,00 EUR). V tem delu je pritrditi pritožniku, da odločitve prvostopenjskega sodišča ni mogoče preizkusiti glede navedenih treh postavk predloga stroškov stečajnega postopka
ZPIZ-1 člen 60, 67. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 232, 244.
začasna zadržanost z dela - dokazovanje - sodni izvedenec - invalid III. kategorije - zmožnost za delo
Glede na to, da iz izvedenskega mnenja tako sodnega izvedenca specialista ortopeda kot specialista kardiologa izhaja, da je bila tožnica v spornem obdobju v letu 2008 zmožna za delo kot invalidka III. kategorije invalidnosti, je pravilna odločitev, da se ji bolniški stalež ne prizna.
izdaja začasne odredbe v pravdnem postopku - izvršilni postopek na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa
Stranka v pravdi oziroma dolžnik v izvršilnem postopku lahko na tek izvršilnega postopka aktivno vpliva tako, da izkoristi sredstva, ki mu jih omogoča Zakon o izvršbi in zavarovanju, ne more pa nanj vplivati s sredstvi zavarovanja v pravdnem postopku.
Realizacija verjetno izkazane terjatve z začasno odredbo ne more imeti prednosti pred tisto, ki je ugotovljena z izvršilnim naslovom
zamudna sodba - sklep o zavrženju tožbe - odprava nesklepčnosti tožbe - prenehanje delovnega razmerja - rok za sodno varstvo
Ob ugotovitvi, da je tožnik za tožbo z zahtevkom za ugotovitev nezakonitosti prenehanja delovnega razmerja vložil prepozno, je sodišče prve stopnje utemeljeno izdalo sklep, s katerim je tožbo zavrglo. Pred tem tožnika ni bilo dolžno pozivati na popravo tožbe, saj tožnik tožbe ne bi mogel popraviti, tako da bi bila sklepčna.
Tožnica bi morala zahtevek iz naslova prikrajšanja pri plači, ki temelji na ugotovitvi, da je tožena stranka pri prevedbi delovnega mesta kršila njene pravice, v okviru prekluzivnega roka za varstvo pravic, uveljavljati najprej pri delodajalcu na način, določen v 3.a členu ZSPJS, to je po posebnem postopku varstva pravice do plače, ki se uporabi, če javnemu uslužbencu plača ni bila pravilno določena ali izplačana.
Toženi stranki - družbi z omejeno odgovornostjo - bi sodišče prve stopnje tožbo moralo vročati na naslov, ki je naveden na sodnem registru, in ne na naslov, ki ga je tožnik (napačno) navedel v tožbi.
Sodišče prve stopnje je pri presoji odločbe, s katero je bila tožnica uvrščena v III. kategorijo invalidnosti, utemeljeno upoštevalo stanje pri tožnici, kot je bilo po obeh operativnih posegih, čeprav je bil drugi poseg izvršen šele po izdaji dokončne odločbe toženca, saj je bila potreba po novi operaciji ugotovljena že pred tem.
odškodninska odgovornost delodajalca - kršitev pravic - elementi odškodninskega delikta - protipravno ravnanje - škoda - nepremoženjska škoda - duševne bolečine
Odrejena pripravljenost na delo ni protipravna (kar bi predstavljalo podlago za odškodninsko odgovornost tožene stranke) zgolj zato, ker temelji na organizacijskem predpisu, ne da bi bila ta možnost posebej predvidena v področnem zakonu.
Pri tožnici je sicer prišlo do sprememb v zdravstvenem stanju (obrabne spremembe vratne in ledvene hrbtenice z bolečinskim sindromom, tožnica ima blažje motnje gibljivosti, brez dokazanih nevroloških izpadov), vendar te niso takšne narave, da ne bi več mogla opravljati organiziranega pridobitnega dela, niti pri njej ni takšnih zdravstvenih sprememb, ki bi zmanjševale njeno zmožnost za zagotovitev oz. ohranitev delovnega mesta referent II. Iz tega razloga je pravilna odločitev, da pri tožnici invalidnost ni podana.
ZPIZVZ člen 2, 2/4, 6, 7, 8. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4.
starostna pokojnina - bivši vojaški zavarovanci - ponovna odmera
Vprašanje, ali je bila pokojnina pravilna izračunana, torej ali je odmera pravilna in zakonita, je predmet rednih in izrednih pravnih sredstev. Izven tega okvira ni mogoče pokojnine na novo odmeriti, tako da se zahteva za ponovno odmero pokojnine, o kateri je že bilo pravnomočno odločeno, zavrže.
Sodišče prve stopnje s stališča materialnega prava ni ocenilo bistvene trditve v tožbi, da je tretjetoženec zlorabil pravno osebo za oškodovanje upnika (tožeče stranke) s tem, ko je skrival, da je lastniški delež poslovnih prostorov prvotožene stranke brezplačno prenesel na drugotoženo stranko in tako tožečo stranko zavajal, da je račune še naprej izstavljala na prvotoženo stranko. Zatrjevala je tudi, da je z brezplačnim prenosom poslovnih prostorov na drugotoženo tretjetoženec zmanjšal premoženje prvotožene stranke in je vedel, da prvotožena stranka ne bo sposobna poravnati svojih obveznosti tretjim osebam - tožeči stranki. Ker je sodišče prve stopnje pri spregledu pravne osebnosti izhajalo iz napačne materialno pravne določbe in je narobe zaključilo, da tožeča stranka ni izkazovala zlorabe pravne osebe s strani tretjetožene stranke za oškodovanje upnikov, tudi ni izvajalo dokazov tožeče stranke in je zato ostalo dejansko stanje nerazjasnjeno.
IZVRŠILNO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0069413
ZIZ člen 54, 256, 256/2. ZPP člen 24, 24/1, 25, 25/1.
spor o pristojnosti – odločanje o ugovoru zoper predhodno odredbo – sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine
V primeru zavarovanja s predhodno odredbo na podlagi sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine, se postopek zavarovanja po določbi drugega odstavka 256. člena ZIZ-I ne vodi več pred sodiščem, ki je predhodno odredbo izdalo, pač pa pred sodiščem, ki odloča o denarni terjatvi v pravdi.
ZDR člen 35, 110, 110/1, 110/2, 111, 111/1, 111/-2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - hujša kršitev - nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka - rok za podajo odpovedi
Za zakonito izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi se ne zahteva, da zaradi očitane kršitve obveznosti iz delovnega razmerja delodajalec utrpi materialno škodo.
invalid III. kategorije - poslabšanje zdravstvenega stanja - pravica do premestitve - nadomestilo za invalidnost
Kljub temu, da je tožnica pridobila nove pravice iz invalidskega zavarovanja in sicer kot invalidka III. kategorije invalidnosti pravico do premestitve na drugo delovno mesto, ni zakonita odločba toženca, da se tožnici ustavi izplačevanje nadomestila za invalidnost, ker tožnica še ni bila premeščena na drugo delovno mesto, ampak je še vedno opravljala isto delo, na katero je bilo vezano nadomestilo za invalidnost.