prijava terjatve – prepozna prijava terjatve – zavrženje prijave – prekluziven rok za prijavo terjatve
Rok za prijavo terjatve v stečajnem postopku je prekluziven in ga ni moč podaljšati. Če upnik zamudi rok za prijavo terjatve, njegova terjatev v razmerju do stečajnega dolžnika preneha in sodišče zavrže prepozno prijavo terjatve.
pravdna sposobnost - poslovna sposobnost - odvzem poslovne sposobnosti
Za zaključek, da je tožnik pravdno sposoben, ne zadošča ugotovitev, da sklep o delnem odvzemu poslovne sposobnosti še ni pravnomočen, saj to še ne pomeni, da je tožnik poslovno in s tem tudi pravdno sposoben.
ZDR člen 47, 83, 83/3, 88, 88/1, 88/1-1, 88/3, 88/5.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - obvestilo o nameravani odpovedi - rok za podajo odpovedi - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi pri drugem delodajalcu
Tožena stranka ni mogla podaljšati subjektivnega roka za podajo redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga s tem, ko je tožniku ob ugotovitvi, da njegovega dela ne potrebuje več, ponudila novo pogodbo o zaposlitvi pri drugem delodajalcu. Ker je od obvestila o nameravani odpovedi do dneva podaje odpovedi preteklo več kot 30 dni, je bila redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga nezakonita.
Med izvensodne storitve, za katere je stranka upravičena do nagrade za zastopanje po odvetniku, sodi tudi zastopanje v disciplinskem postopku pri delodajalcu.
odškodninska odgovornost - krivdna odgovornost - varno delo - deljena odgovornost - nepremoženjska škoda
Tožena stranka je dopuščala hojo po neravnih in delno ukrivljenih deskah, s katerimi je bil zaradi težav s podtalnico pokrit kanal v mehanični delavnici, na nevarnost pa delavcev tudi ni opozarjala v zadostni meri. Tako je za škodo, ki jo je tožnik utrpel, ko se je pri hoji čez kanal spotaknil in padel, krivdno odgovorna. Delno je odgovornosti razbremenjena (za 20 %), pri oceni tožnikovega soprispevka k nastanku škode je treba upoštevati, da je že dalj časa opravljal delo v mehanični delavnici, tako da se je moral zavedati, v kakšnem stanju so deske, po katerih je hodil.
Tožnica bi morala zahtevek iz naslova prikrajšanja pri plači, ki temelji na ugotovitvi, da je tožena stranka pri prevedbi delovnega mesta kršila njene pravice, uveljavljati na način, določen v 3.a členu ZSPJS, to je po posebnem postopku varstva pravice do plače, ki se uporabi, če javnemu uslužbencu plača ni bila pravilno določena ali izplačana.
vknjižba lastninske pravice – pravica uporabe – pravica uporabe za gradnjo stanovanjskega bloka
Pravica uporabe nepremičnin (zgolj) za gradnjo stanovanjskega bloka ni pravica uporabe kot najobsežnejša pravica na nepremičninah v družbeni lastnini, ki se v skladu z določili ZLNLD transformira v lastninsko pravico.
V pogodbi o zaposlitvi je bila sicer določena plača v nižjem znesku, vendar je tožnik dokazal, da je bila ustno dogovorjena urna postavka za redno delo višja. Iz tega razloga je sodišče prve stopnje pravilno ugodilo tožbenemu zahtevku za plačilo prikrajšanja pri plači glede na ustni dogovor strank.
spor o tem, ali kakšno premoženje spada v zapuščino - prekinitev zapuščinskega postopka
V konkretnem primeru gre nedvomno za spor med dediči o obsegu zapuščine. S tem, ko je prvo sodišče ocenilo, da med dediči spora o obsegu zapuščine ni, je kršilo določilo 212. člena ZD. V ponovljenem postopku bo sodišče prve stopnje moralo postopek prekiniti in na pravdo napotiti dediča, katerega pravico bo štelo za manj verjetno.
398. člen ZGD-1 pomeni, da je v zakonsko določenih primerih, ko je sklep skupščine delniške družbe predmet uspešnega izpodbijanja zaradi ugotovljene ničnosti ali izpodbojnosti, sodišče tisto, ki nadomesti izjavo volje delničarjev, podano na skupščini.
Iz navedene specifikacije je tako razvidno, da je stečajni upravitelj v svojem predlogu v skladu z 2. točko drugega odstavka 356. člena ZFPPIPP ustrezno specificiral predvidene stroške v delu, ki se nanašajo na stroške upravitelja. Ustrezno je predvidel tudi stroške objav (2.000,00 EUR) in predvidenih pravdnih stroškov in plačila sodnih taks (10.000,00 EUR). Predlog upravitelja pa ne vsebuje ustrezne specifikacije postavk stroškov računovodskih, administrativnih in drugih stroškov (10.000,00 EUR) v smislu 2. točke drugega odstavka 356. člena ZFPPIPP. Prav tako predlog ne vsebuje pojasnila glede predvidene postavke stroškov zalog do prodaje (10.000,00 EUR) in postavke drugi stroški (6.000,00 EUR). V tem delu je pritrditi pritožniku, da odločitve prvostopenjskega sodišča ni mogoče preizkusiti glede navedenih treh postavk predloga stroškov stečajnega postopka
umik predloga – nepravdni postopek – zemljiškoknjižni postopek - lex specialis
Zemljiškoknjižni postopek je po svoji naravi nepravdni postopek, zaradi njegovih posebnih značilnostih pa so posebna pravila tega postopka urejena v Zakonu o zemljiški knjigi. To pa pomeni, da se v primeru, ko v zemljiškoknjižnem postopku umik predloga ni posebej urejen, uporabijo splošne določbe Zakona o nepravdnem postopku, ki urejajo umik predloga, in ne določbe Zakona o pravdnem postopku.
ZDR člen 35, 110, 110/1, 110/2, 111, 111/1, 111/-2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - hujša kršitev - nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka - rok za podajo odpovedi
Za zakonito izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi se ne zahteva, da zaradi očitane kršitve obveznosti iz delovnega razmerja delodajalec utrpi materialno škodo.
Pri tožnici je sicer prišlo do sprememb v zdravstvenem stanju (obrabne spremembe vratne in ledvene hrbtenice z bolečinskim sindromom, tožnica ima blažje motnje gibljivosti, brez dokazanih nevroloških izpadov), vendar te niso takšne narave, da ne bi več mogla opravljati organiziranega pridobitnega dela, niti pri njej ni takšnih zdravstvenih sprememb, ki bi zmanjševale njeno zmožnost za zagotovitev oz. ohranitev delovnega mesta referent II. Iz tega razloga je pravilna odločitev, da pri tožnici invalidnost ni podana.
ZIZ člen 270, 270/1, 270/2, 270/3. ZPP člen 182, 182/3.
kumuliranje predlogov – začasna odredba v zavarovanje denarne terjatve – zahtevek za vračilo zneska iz unovčene bančne garancije – neznatna škoda
Zaradi okoliščin, ki so nastale po vložitvi prvih dveh predlogov za izdajo začasne odredbe v zavarovanje nedenarne terjatve, je upnik iz iste dejanske podlage vložil še eno začasno odredbo, glede katere je predlagal, da se obravnava primarno. Šele, če sodišče spozna, da predlog za izdajo začasne odredbe v zavarovanje denarne terjatve ni utemeljen, naj obravnava predloga za izdajo začasne odredbe v zavarovanje nedenarne terjatve. Za takšen predlog pritožbeno sodišče ne vidi nobene procesne ovire.
Dolžnik pa nenazadnje s tem, ko v odgovoru na pritožbo navaja, da bo nemudoma po tem, ko se rešijo reklamacije upnikovega dela, le temu vrnil presežek sredstev iz črpane garancije, priznava, da sredstev iz črpane garancije ne bo porabil za druge namene. Zato mu škoda v poslovanju ne more nastati, če sodišče ugotovi verjetnost terjatve. Pri tem pa je odločilno, za kakšen namen je bila izdana bančna garancija in v kakšni višini je imel ob zapadlosti bančne garancije naročnik del terjatev do izvajalca del iz temeljnega posla.
pogodba o zaposlitvi - plača - ničnost - izpodbojnost
Kljub temu, da je tožnica takoj po podpisu pogodbe o zaposlitvi ugotovila, da v njej določena plača "ni primerna" in da se je s toženo stranko "dogovarjala, da je določilo o plači v pogodbi o zaposlitvi nično", do višje plače, kot izhaja iz pogodbe o zaposlitvi ni upravičena, saj dogovor o višji plači med strankama ni bil sklenjen.
Toženi stranki - družbi z omejeno odgovornostjo - bi sodišče prve stopnje tožbo moralo vročati na naslov, ki je naveden na sodnem registru, in ne na naslov, ki ga je tožnik (napačno) navedel v tožbi.