prekluzija navajanja novih dejstev in dokazov - izvedba dokazov v ponovljenem postopku - načelo enotnosti glavne obravnave - nova glavna obravnava pred drugim sodnikom - ponovna izvedba dokazov - razhajanja med izvedenskimi mnenji – načelo neposrednosti – izvedensko mnenje, izdelano v kazenskem postopku kot dokaz v pravdnem postopku
Tudi za ponovljeno sojenje po razveljavitvi sodb rednih sodišč po Ustavnem sodišču velja načelo enotnosti glavne obravnave.
To pa pomeni, da je bil dokaz z izvedencem, ki je bil sicer primarno izdelan za potrebe kazenskega postopka, v pravdnem postopku izveden po volji in s soglasjem obeh tožnikov in obeh toženk ter tako predstavlja procesno veljavno dokazno gradivo v obravnavani zadevi.
izhajajoč iz pravila enotnosti glavne obravnave v ponovljenem sojenju (glej točko 6 razlogov te sodbe) ponoven začetek obravnave pred drugim sodnikom ne šteje za prvi narok in tako ponovljena obravnava ne izniči že nastale prekluzije (286. člen ZPP).
OZ člen 111, 111/2, 111/5, 190, 190/3, 458, 459, 459-1, 462, 464, 464/1, 468, 470, 470/1, 471, 475, 477, 477/1.
prodajna pogodba – odgovornost za stvarne napake – skrita napaka – jamčevalni zahtevki – primeren rok – pravni standard – razveza pogodbe kot skrajno sredstvo – dodatni rok za izpolnitev pogodbe
Pri vprašanju "dodatni" ter "primeren" rok gre za pravni standard, ki mu mora v primeru sodnega spora dati pravo vsebino sodišče, in to od primera do primera. Presoja primernosti je namreč odvisna od številnih okoliščin; v konkretnem primeru zlasti od tega, iz katere sfere izhajajo objektivne okoliščine, ki so preprečile pravilno izpolnitev, ter pripravljenosti dolžnika, da svojo obveznost pravilno izpolni.
Kljub temu, da je tožnik vozilo ves čas uporabljal, je treba upoštevati, da je pri uveljavljanju pravilne izpolnitve dal prodajalcu dodaten rok za odpravo pomanjkljivosti, zaradi česar je skladno s 471. členom OZ podana zakonska domneva, da je ob neodpravi pomanjkljivosti z iztekom dodatnega roka kupec odstopil od pogodbe. To pomeni, da za odstop od pogodbe ni potrebna posebna izjava volje kupca, saj ima tak učinek že iztek dodatnega roka za pravilno izpolnitev. Iz zakonskega besedila torej izhaja, da je primarna posledica neupoštevanja dodatnega roka domneva, da je kupec od pogodbe odstopil, kupec pa lahko to domnevo ovrže s tem, da prodajalcu (nemudoma) izjavi, da pogodba ostaja v veljavi.
ZP-1 člen 19, 19/5, 202, 202c, 202c/4. ZIKS-1 člen 130.
nadomestitev globe – oprava določene naloge v splošno korist – zdravstveno stanje storilca – izvajalska organizacija
Center za socialno delo je dolžan skrbno in natančno preveriti vse možnosti, da se najde ustrezna organizacija, v kateri lahko storilec, ki je upravičen do nadomestitve globe z opravo naloge v splošno korist, glede na svoje zdravstvene možnosti opravi določene naloge v splošno korist, ta prizadevanja pa tudi morajo biti evidentirana in razvidna iz spisovnega gradiva.
dovoljenost revizije – zavrženje revizije – pooblastilo za vložitev revizije
Sodišče prve stopnje je revizijo pravilno zavrglo, ker vlagatelj revizije ni odvetnik in reviziji ni priložil potrdila o opravljenem pravniškem državnem izpitu. Revizija pa je nedovoljena tudi zato, ker je vrednost spornega predmeta le 25.000,00 EUR, vlagatelj revizije pa ni izkazal, da je bila revizija dopuščena.
nepopoln ugovor – nalog za plačilo sodne takse – ugovor zoper nalog
Toženec v ugovoru zoper nalog za plačilo sodne takse ni uveljavljal nobenega od zakonsko predvidenih razlogov, zato je sodišče prve stopnje pravilno njegov ugovor kot nepopoln zavrglo.
invalidnost - pravice na podlagi invalidnosti - samozaposleni - odločba ustavnega sodišča - pravna praznina
Če Ustavno sodišče RS ugotovi, da je ureditev v neskladju z URS in zakonodajalcu naloži, da ugotovljeno neskladje odpravi, in če zakonodajalec v danem roku neskladja ne odpravi, sodišče neustavne odločbe ne sme uporabiti pri odločanju, ampak mora ravnati, kot da gre za pravno praznino, ki se zapolni z uporabo predpisov, ki urejajo podobne primere.
alkoholiziranost - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
Tožnik je opravljal delo viličarista, zato je bilo uživanje alkohola med delom še toliko bolj nesprejemljivo, zlasti ob dodatni ugotovitvi, da je spornega dne spil nezanemarljivo količino vina in da je bil do svojega ravnanja povsem nekritičen. Že zgolj zaradi te kršitve bi mu tožena stranka lahko zakonito izredno odpovedala pogodbo o zaposlitvi.
Sodišče prve stopnje je pri presoji odločbe, s katero je bila tožnica uvrščena v III. kategorijo invalidnosti, utemeljeno upoštevalo stanje pri tožnici, kot je bilo po obeh operativnih posegih, čeprav je bil drugi poseg izvršen šele po izdaji dokončne odločbe toženca, saj je bila potreba po novi operaciji ugotovljena že pred tem.
ZPIZ-1 člen 60, 67. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 232, 244.
začasna zadržanost z dela - dokazovanje - sodni izvedenec - invalid III. kategorije - zmožnost za delo
Glede na to, da iz izvedenskega mnenja tako sodnega izvedenca specialista ortopeda kot specialista kardiologa izhaja, da je bila tožnica v spornem obdobju v letu 2008 zmožna za delo kot invalidka III. kategorije invalidnosti, je pravilna odločitev, da se ji bolniški stalež ne prizna.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - rok za podajo odpovedi
Rok za podajo redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni začel teči, ko je prišlo pri toženi stranki do prvega upada naročil, ampak šele, ko je tožena stranka sprejela dokončno odločitev o ukinitvi delovnega mesta, na katerem je delal tožnik.
odpravnina - individualna pogodba o zaposlitvi - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - utemeljen razlog
V menedžerski pogodbi (pogodbi o zaposlitvi), ki sta jo sklenila tožnik in tožena stranka, je bila odpravnina predvidena za primer, če družba razveže pogodbo o zaposlitvi, menedžer pa uspe v sodnem postopku dokazati, da razlogi za razvezo niso utemeljeni. Glede na takšno določbo menedžerske pogodbe je za presojo tožbenega zahtevka za plačilo odpravnine bistveno, ali je tožnik v delovnopravnem sporu, v katerem je zahteval razveljavitev odločbe o izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi (na podlagi katere je menedžerska pogodba prenehala), uspel dokazati, da razlogi za odpoved niso bili utemeljeni oz., glede na dokazno breme, ali je tožena stranka uspela dokazati, da so bili utemeljeni razlogi za odpoved. Upoštevaje, da je bil spor o zakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi že pravnomočno končan, bi moralo sodišče prve stopnje izvesti dokaz z vpogledom v spis, ki se je vodil v tem sporu.
pravdna sposobnost - poslovna sposobnost - odvzem poslovne sposobnosti
Za zaključek, da je tožnik pravdno sposoben, ne zadošča ugotovitev, da sklep o delnem odvzemu poslovne sposobnosti še ni pravnomočen, saj to še ne pomeni, da je tožnik poslovno in s tem tudi pravdno sposoben.
ZPIZ-1 člen 13, 34, 156, 156/2, 157, 178, 178/1. ZMEPIZ člen 57.
starostna pokojnina - status zavarovanca - obvezno zavarovanje
Zaradi ponovnega vstopa v zavarovanje, ki je bilo za tožnika obvezno, saj je kot nepoklicni župan prejemal plačilo najmanj v mesečnem znesku minimalne plače in ni bil zavarovan na drugi podlagi, se je tožniku kot zavarovancu prenehala izplačevati starostna pokojnina.
vknjižba lastninske pravice – pravica uporabe – pravica uporabe za gradnjo stanovanjskega bloka
Pravica uporabe nepremičnin (zgolj) za gradnjo stanovanjskega bloka ni pravica uporabe kot najobsežnejša pravica na nepremičninah v družbeni lastnini, ki se v skladu z določili ZLNLD transformira v lastninsko pravico.
spor o tem, ali kakšno premoženje spada v zapuščino - prekinitev zapuščinskega postopka
V konkretnem primeru gre nedvomno za spor med dediči o obsegu zapuščine. S tem, ko je prvo sodišče ocenilo, da med dediči spora o obsegu zapuščine ni, je kršilo določilo 212. člena ZD. V ponovljenem postopku bo sodišče prve stopnje moralo postopek prekiniti in na pravdo napotiti dediča, katerega pravico bo štelo za manj verjetno.
odškodninska odgovornost - krivdna odgovornost - varno delo - deljena odgovornost - nepremoženjska škoda
Tožena stranka je dopuščala hojo po neravnih in delno ukrivljenih deskah, s katerimi je bil zaradi težav s podtalnico pokrit kanal v mehanični delavnici, na nevarnost pa delavcev tudi ni opozarjala v zadostni meri. Tako je za škodo, ki jo je tožnik utrpel, ko se je pri hoji čez kanal spotaknil in padel, krivdno odgovorna. Delno je odgovornosti razbremenjena (za 20 %), pri oceni tožnikovega soprispevka k nastanku škode je treba upoštevati, da je že dalj časa opravljal delo v mehanični delavnici, tako da se je moral zavedati, v kakšnem stanju so deske, po katerih je hodil.
začasna zadržanost z dela - zmožnost za delo - dokazovanje - sodni izvedenec
Za sporno obdobje z izjemo časa, ko je tožnik opravljal fizioterapijo, specialisti pri tožniku niso ugotovili razlogov za nezmožnost z dela, dejstvo, da je bil tožnik upoštevaje delovne operacije in obveznosti zmožen za delo, sta potrdila tudi sodna izvedenca, ki ju je določilo sodišče. Iz tega razloga sta odločbi imenovanega zdravnika in tožene stranke, da je tožnik zmožen za delo, zakoniti.
ZDR člen 35, 110, 110/1, 110/2, 111, 111/1, 111/-2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - hujša kršitev - nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka - rok za podajo odpovedi
Za zakonito izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi se ne zahteva, da zaradi očitane kršitve obveznosti iz delovnega razmerja delodajalec utrpi materialno škodo.
Ker je izvedenec medicinske stroke v povezavi z medicinsko dokumentacijo v spisu ugotovil, da so poškodbe obeh tožnikov posledice prometne nezgode, za odločitev o podlagi odškodninske odgovornosti tožene stranke ni odločilna izvedenčeva splošna ugotovitev, da lahko pri hitrosti do 10 km/uro pride v določenih specifičnih okoliščinah do manjših poškodb, ki načeloma ne puščajo trajnih posledic.