zadržanje na varovanem oddelku socialno varstvenega zavoda – demenca – svoboda gibanja – nujni postopek – obvezno zastopanje po odvetniku - vsebina pooblastila – pooblastilo
Gre za specifičen nepravdni postopek, v katerem že po naravi stvari ni nujno, da je oseba, glede katere teče postopek, procesno sposobna. Ker gre za nujne postopke, saj se posega v eno temeljnih ustavnih pravic posameznika (do svobode gibanja), bi bilo z njimi nemogoče odlašati do tedaj, dokler ne bi pristojni skrbstveni organ taki osebi postavil skrbnika. Ravno zato je tudi predvideno, da se taki osebi v vsakem primeru zagotovi varstvo njenih pravic in koristi z določitvijo odvetnika po uradni dolžnosti.
Vsebina pooblastila v sklepu o postavitvi odvetnice ni izrecno opredeljena, vendar so odvetnikove pravice opredeljene v ZDZdr, dolžnost skrbnega ravnanja odvetnice pa veljavna pravila o skrbnosti dobrega strokovnjaka.
Ugotovljenega ogrožanja ni možno odvrniti z drugimi oblikami pomoči, kot z bivanjem v varovanem oddelku socialno varstvenega zavoda.
ZPIZ-1 člen 187, 187/1, 187/1-3, 402, 402/1. ZPIZ/92 člen 202, 202/2. MSVN člen 8. ZPP člen 225.
bivši vojaški zavarovanci - starostna pokojnina - povečana zavarovalna doba - sporazum o vprašanjih nasledstva - javna listina - tuja javna listina
Odločba, ki temelji na zakonu Zvezne republike Jugoslavije, predstavlja tujo javno listino. Ta listina, ker v konkretnem primeru ni overjena po posebnem postopku, nima dokazne moči domače javne listine.
MSVN je z ratifikacijo in objavo sicer postal del notranjega pravnega reda RS in se uporablja neposredno, vendar to ne pomeni, da so njegove določbe neposredno uporabljive pri odločanju o pravicah in obveznostih posameznikov.
Vprašanje izvršitve dokončne in pravnomočne odločbe zavoda, zoper katero tožnik ni uveljavljal sodnega varstva, ne more biti predmet direktnega sodnega varstva pred sodiščem, ki odloča v socialnem sporu.
sodna poravnava – spremenjene okoliščine – nova odločitev o dodelitvi otroka, preživnini in stikih – izvenzakonska skupnost
V poglavju o pravicah in dolžnosti staršev ter otrok ZZZDR ne loči, ali gre za razvezana zakonca ali gre za zunajzakonska partnerja, katerih skupnost je prenehala, ko se urejajo odnosi med njima glede otrok. Po logiki stvari je jasno, da ima tudi v primeru spremenjenih razmer zunajzakonski partner pravico zahtevati, da se izda nova odločba o varstvu in vzgoji otroka, če to terjajo koristi otroka.
predpogodba – glavna pogodba - zahtevek na sklenitev pogodbe – zahtevek na izstavitev listine
Zakonsko določilo tretjega odstavka 45. člena, da predpogodba veže, če vsebuje bistvene sestavine glavne pogodbe, pomeni, da sta po njej pogodbeni stranki obvezani, da bosta pozneje sklenili drugo glavno pogodbo. Prav takšna vsebina pa jasno izhaja iz pogodbenih določil predpogodbe z dne 16. 05. 1996 (posebej iz določil 5. člena) in ne le iz same naslovitve listine.
ZFPPIPP člen 22, 22/1, 22/1-2. ZZK-1 člen 94, 94/3, 243, 243/2, 243/2-1.
končanje stečajnega postopka brez razdelitve upnikom – izločitvena pravica – izločitveni upnik – učinki začetka stečajnega postopka – vknjižba lastninske pravice na podlagi prodajne pogodbe – izbrisna tožba
Sodišče se pri presoji o obstoju izločitvene pravice upnika omeji zgolj na vprašanje, ali je upnik lastninsko pravico pridobil na originaren način. Če je torej sodišče v pravdnem postopku ugotovilo, da upnikova izločitvena pravica ne obstaja, je torej ugotovilo le, da upnik lastninske pravice ni pridobil na izviren način. Tako se pokaže, da odločba sodišča o neobstoju izločitvene pravice še ne izključuje pridobitve lastninske pravice na nepremičnini s pravnim poslom.
Lastninska pravica na nepremičninah, ki so bile prej vknjižene na stečajnega dolžnika, je bila na družbo P d.o.o. vknjižena na podlagi notarskega zapisa prodajne pogodbe z dne 26. 11. 2002. Za tako vknjižbo (tudi v teku stečajnega postopka) pa je zemljiškoknjižno sodišče imelo podlago v tretjem odstavku 94. člena ZZK-1.
Navedene različne trditve bo moralo sodišče prve stopnje oceniti in odločiti, kdo je bil v tožbi zajet kot tožena stranka, saj bo od navedene odločitve odvisen nadaljnji potek postopka ali povedano drugače, če je bil tožen A. K. st. bo treba postopek prekiniti, če pa je bil tožen A. K. ml. bo treba s postopkom nadaljevati in odločiti o utemeljenosti zahtevka.
odgovor na tožbo - predlog za vrnitev v prejšnje stanje - zamuda roka
Zgolj s sklicevanjem na nepoznavanje prava ni mogoče utemeljiti predloga za vrnitev v prejšnje stanje, ki je bil podan zaradi zamude 30-dnevnega roka za podajo odgovora na tožbo. To velja še toliko bolj, ker je bila tožena stranka ob prejemu tožbe s pozivom na odgovor opozorjena na rok za vložitev odgovora.
zapuščinski postopek – udeleženci zapuščinskega postopka – predmet zapuščinskega postopka
Predmet zapuščinskega postopka določa 162. člen ZD, po katerem zapuščinsko sodišče ugotavlja, kdo so pokojnikovi dediči, katero premoženje sestavlja njegovo zapuščino in katere pravice iz zapuščine gredo dedičem, volilojemnikom in drugim osebam. O zahtevkih drugih oseb do dedičev zapuščinsko sodišče ni pristojno odločati.
OZ člen 111, 111/2, 111/5, 190, 190/3, 458, 459, 459-1, 462, 464, 464/1, 468, 470, 470/1, 471, 475, 477, 477/1.
prodajna pogodba – odgovornost za stvarne napake – skrita napaka – jamčevalni zahtevki – primeren rok – pravni standard – razveza pogodbe kot skrajno sredstvo – dodatni rok za izpolnitev pogodbe
Pri vprašanju "dodatni" ter "primeren" rok gre za pravni standard, ki mu mora v primeru sodnega spora dati pravo vsebino sodišče, in to od primera do primera. Presoja primernosti je namreč odvisna od številnih okoliščin; v konkretnem primeru zlasti od tega, iz katere sfere izhajajo objektivne okoliščine, ki so preprečile pravilno izpolnitev, ter pripravljenosti dolžnika, da svojo obveznost pravilno izpolni.
Kljub temu, da je tožnik vozilo ves čas uporabljal, je treba upoštevati, da je pri uveljavljanju pravilne izpolnitve dal prodajalcu dodaten rok za odpravo pomanjkljivosti, zaradi česar je skladno s 471. členom OZ podana zakonska domneva, da je ob neodpravi pomanjkljivosti z iztekom dodatnega roka kupec odstopil od pogodbe. To pomeni, da za odstop od pogodbe ni potrebna posebna izjava volje kupca, saj ima tak učinek že iztek dodatnega roka za pravilno izpolnitev. Iz zakonskega besedila torej izhaja, da je primarna posledica neupoštevanja dodatnega roka domneva, da je kupec od pogodbe odstopil, kupec pa lahko to domnevo ovrže s tem, da prodajalcu (nemudoma) izjavi, da pogodba ostaja v veljavi.
ZPSPP člen 12, 12/2. OZ člen 51, 51/2, 51/3, 51/4.
pogodba o najemu poslovnih prostorov – oblika pogodbe – dogovor o spremembi cene
ZPSPP v 2. odst. 12. čl. določa, da mora biti pogodba o najemu poslovnih prostorov pisna. Določa tudi sankcijo za primer, če pogodba ni sklenjena v pisni obliki; takšna pogodba ni veljavna. Zahteva po pisnosti velja tudi za vse kasnejše spremembe pogodbe. Ustni dogovor, ki ga je zatrjevala tožena stranka, da se najemnina za čas dogovarjanja o višini, ne bo plačevala, je dogovor o spremembi cene, cena najema pa je ena izmed bistvenih sestavin najemne pogodbe. Zato v obravnavanem primeru ne pride v poštev uporaba določila iz 3. odst. 51. čl. OZ. Prav tako se v dani situaciji ne more uporabiti 4. odst. 51. čl. OZ, saj se z dogovorom o neplačilu najemnine bistveno otežuje obveznost najemodajalca, ki drugemu prepusti rabo določenega prostora brez vsakršne odmene.
zapuščina - dedni sporazum - darilna pogodba - vknjižba lastninske pravice - zavrženje pritožbe - ni pooblastila
V okviru uradnega pritožbenega preizkusa pravilne uporabe materialnega prava (drugi odstavek člena 350 ZPP) je tako ugotoviti, da tožeča stranka na podlagi dednega sporazuma glede sporne pravice ni obdarjenka in da, ker zavezovalni posel ni bil sklenjen, ni pridobila pravice zahtevati izstavitve zemljiškoknjižnega dovolila.
cestni promet – negativne posledice hrupa - sukcesivna škoda – zastaranje – začetek nastajanja sukcesivne škode
Ker je tožnikom sukcesivna škoda pričela nastajati leta 2004, se je tako objektivni petletni zastaralni rok iztekel konec leta 2008. Tožba, ki so jo tožniki vložili 12. 12. 2007 je tako vložena v okviru petletnega objektivnega zastaralnega roka po drugem odstavku 352. člena ZPP. Do istega zaključka se pride tudi ob zatrjevanju pritožbe, da je sukcesivno nastajajoča škoda pričela nastajati leta 2003.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - CESTE IN CESTNI PROMET
VSM0021138
URS člen 72. OZ člen 133, 133/3, 179, 352, ZVO-1 člen 110i.
nepremoženjska škoda – odškodnina - duševne bolečine - pravica do zdravega življenjskega okolja – hrup - cesta - suksesivna škoda - zastaranje
Negativne posledice takih presežnih vrednosti hrupa pa je tožeča stranka občutila že od začetka prihajanja v Odrance od leta 2000, kot izhaja iz njenih navedb in izpovedbe na glavni obravnavi ("že takrat je bilo stanje nevzdržno"). Povsem sprejemljiv je zato zaključek sodišča prve stopnje, da je najkasneje leta 2001 začela nastajati sukcesivno nastajajoča škoda zaradi prekomernega hrupa, za katero je tožeča stranka bila upravičena uveljavljati odškodnino in se je tudi petletni objektivni zastaralni rok iztekel pred vložitvijo tožbe.
Glede na to, da tožena stranka ni predložila dodatnih dokazov in tudi ni predlagala, da se jo zasliši, je sodišče prve stopnje utemeljeno verjelo tožnici, da je v spornem mesecu koristila letni dopust, in ji prisodilo nadomestilo plače za čas koriščenja letnega dopusta.
obvezno zavarovanje avtomobilske odgovornosti - škoda - traktor - zavarovalno kritje - obseg kritja - uporaba traktorja kot delovnega stroja
Tožnik zahteva plačilo odškodnine na podlagi police obveznega avtomobilskega zavarovanja. S takšnim zavarovanjem je krita škoda, ki nastane pri uporabi traktorja kot prevoznega sredstva, ne pa tudi škoda, ki nastane pri uporabi traktorja kot delovnega stroja oziroma pogonskega stroja. Škoda nastala na način, kot jo opisuje tožnik, ni zajeta z obsegom kritja iz zavarovalne pogodbe saj takšna dejavnost ni povezana z uporabo traktorja v prometu v smislu določila 15. člena Zakona o obveznih zavarovanjih v prometu (v nadaljevanju ZOZP). Glavni namen obveznega zavarovanja po ZOZP je socializacija rizika oziroma težnja poskrbeti za oškodovance in potnike v javnem prometu, za tak primer pa v tem pravdnem postopku ne gre. Z obveznim zavarovanjem so krite škode, ki se redno, normalno ali praviloma dogajajo z uporabo motornega vozila na določen način in v dani življenjski situaciji.
ZPP člen 13, 482, 482/1, 482/1-1. ZDSS člen 5, 5/1. ZGD-1 člen 263.
stvarna pristojnost – vrsta zahtevkov – odškodninska odgovornost uprave – pogodba o zaposlitvi
Odškodninska odgovornost člana uprave v smislu 263. čl. ZGD-1 po mnenju pritožbenega sodišča ne zajema zgolj njegovih ravnanj v strogo omejenem spektru „vodenja poslov družbe“, pač pa se lahko nanaša na kakršnokoli protipravno ravnanje člana uprave, ki je v zvezi z njegovo funkcijo, to pa je tudi opustitev skrbi za pravilno in zakonito izvrševanje pogodbe o zaposlitvi, ki jo je sam sklenil z družbo.
Za spore med družbami in člani organov upravljanja družb, za katero je potrebno uporabiti pravo gospodarskih družb, je na podlagi 1. točke 1. odstavka 482. člena ZPP stvarno pristojno sodišče splošne pristojnosti v gospodarskem sporu. Za spore iz pogodbe o zaposlitvi med temi osebami pa na podlagi 1. odstavka 5. člena ZDSS-1 delovno sodišče v individualnem delovnem sporu. Določitev stvarne pristojnosti je torej odvisna od tega, na katero pravno področje se nanaša zahtevek in kje je urejena pravna podlaga za rešitev spora oziroma za odločitev o zahtevku. Če je odločitev o zahtevku odvisna tudi od odločitve o predhodnem vprašanju, ki po svoji vsebini spada v drugo pravno področje, sodišče zgolj za potrebe odločitve o zahtevku lahko odloča tudi o takem predhodnem vprašanju.
OZ člen 82, 82/2, 83, 1050. Posebne gradbene uzance (1977) uzanca 116, 118, 119.
gradbena pogodba - končni obračun - napaka v končnem obračunu - gradbene uzance - razlaga pogodb - načelo vestnosti in poštenja - prepoved zlorabe pravic - uporaba določil in razlaga spornih določil - nejasna določila v posebnih primerih
Zmotno je stališče, da bi bilo s strani tožeče stranke zatrjevano napako v končnem obračunu mogoče odpraviti le bodisi s sporazumno spremembo obračuna bodisi z izpodbijanjem pogodbe v smislu 2. točke četrtega odseka drugega poglavja splošnega dela OZ. Ker se s vsemi temeljnimi postavkami v končnih obračunih strinja, tožeča stranka nima niti pravnega niti ekonomskega interesa izpodbijati končni obračun zaradi napak v volji oz. iz kakršnegakoli razloga, saj ne želi njegove razveljavitve. Tudi pravni red v situacijah, ko se pogodbi, ki je bila v pretežnem delu med strankama že izpolnjena, očita zgolj nepravilna uporaba razmeroma preproste matematične operacije pri izračunu terjatve, ne teži k tako skrajnim rešitvam in ponuja primernejše institute za reševanje nastalega zapleta v pogodbenih okvirih.
Sklep o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu sodnih taks učinkuje od dne, ko je pri sodišču vložen predlog za oprostitev, odlog ali obročno plačilo in velja za takse za vse vloge in dejanja, za katere je taksna obveznost nastala tega dne ali kasneje. Ker je taksna obveznost za pritožbo nastala ob njeni vložitvi, odločitev o predlogu za oprostitev plačila sodnih taks, ki je bil vložen po vložitvi pritožbe, v nobenem primeru ni mogla in ne more veljati za taksno obveznost za pritožbo, posledično pa tudi ne na potek roka in posledice, ki so nastopile zaradi neplačila.