Vprašanje izvršitve dokončne in pravnomočne odločbe zavoda, zoper katero tožnik ni uveljavljal sodnega varstva, ne more biti predmet direktnega sodnega varstva pred sodiščem, ki odloča v socialnem sporu.
Ker nobeden izmed solastnikov ni izkazal interesa za fizično delitev stvari v naravi niti interesa za fizično delitev z izplačilom razlike v vrednosti, je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, da se sporne nepremičnine prodajo in kupnina razdeli med predlagatelje in nasprotna udeleženca, glede na njihove solastne deleže.
Navedbe, podane šele v fazi pritožbenega postopka, so prepozne in zato neupoštevne, saj nasprotni udeleženec tudi v pritožbi ni izkazal, da jih brez svoje krivde ni mogel pravočasno navesti.
predpogodba – glavna pogodba - zahtevek na sklenitev pogodbe – zahtevek na izstavitev listine
Zakonsko določilo tretjega odstavka 45. člena, da predpogodba veže, če vsebuje bistvene sestavine glavne pogodbe, pomeni, da sta po njej pogodbeni stranki obvezani, da bosta pozneje sklenili drugo glavno pogodbo. Prav takšna vsebina pa jasno izhaja iz pogodbenih določil predpogodbe z dne 16. 05. 1996 (posebej iz določil 5. člena) in ne le iz same naslovitve listine.
OBLIGACIJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO
VSL0068281
OZ člen 435, 435/1. SPZ člen 40.
nedopustnost izvršbe – lastništvo premičnine
Tožena stranka je prerekala trditve, da bi tožnik sam kupil računalnik, kar je tudi potrdil dokazni postopek, saj je bilo ugotovljeno, da tožnik ni plačal monitorja, saj je bil plačan s plačilno kartico njegove sestre. Prvo sodišče pravilno ugotavlja, da je tožnik skupaj s sestro in materjo prišel v trgovino, kjer se je kupil monitor, kar pa še ne pomeni, kljub dejstvu, da je bil tožnik vpisan na računu, da je postal njegov lastnik.
določanje preživnine za otroka – določanje višine preživnine – preživljanje polnoletnih otrok – materialne in pridobitne zmožnosti – upoštevanje prihrankov preživninskega zavezanca
Višino preživnine se določi glede na materialne in pridobitne zmožnosti zavezanca, torej tudi ob upoštevanju njegovega premoženjskega stanja, zato ni mogoče slediti pritožbenim navedbam, da se toženkinih prihrankov ne bi smelo upoštevati.
ZDZdr člen 2, 2/10, 61. ZPacP člen 21, 26, 28, 29, 32, 35. ZNP člen 37.
pridržanje oseb v psihiatričnih zdravstvenih organizacijah – prisilna hospitalizacija - pravni interes za pritožbo
Z izpodbijanim sklepom se je postopek pridržanja končal z ustavitvijo, ki je za osebo, glede katere se je postopek vodil, najbolj ugoden. Izpodbijane odločbe namreč ni mogoče spremeniti na način, ki bi bil zanjo bolj ugoden. Pravni interes za pritožbeni preizkus določene zadeve ni podan, če želi stranka ali celo zgolj njen pooblaščenec odgovor na določena vprašanja, pa četudi so v neki povezavi s tem postopkom ali so pomembna zaradi morebitnih drugih postopkov.
pokojninska osnova - delo preko polnega delovnega časa - nadurno delo - poseben delovni pogoj
V vseh spornih letih je šlo pri tožničinem delu preko polnega delovnega časa za redno obliko dela (in ne za poseben delovni pogoj), tako da ni izpolnjen temeljni pogoj, da bi se plača, ki je bila za nadurno delo izplačana, upoštevala pri izračunu pokojninske osnove.
neposredno zastopanje – posredno zastopanje – dogovor občanov o asfaltiranju cest – pogodba o delu – stranke pogodbe – sklenitvena pogodbena faza
Najmanj kar mora pogodbenikova zavest obsegati je, da ve, katera oseba je zastopanec ter da ve, da sklepa pogodbo z neposrednim zastopnikom, če ta pogoj ni izpolnjen, ne gre za neposredno zastopanje.
nadomestilo za invalidnost – spremembe v stanju invalidnosti
Tožniku, invalidu III. kategorije s pravico do premestitve na drugo delovno mesto z omejitvami od leta 2003 dalje, je bila v letu 2005 ob prenehanju delovnega razmerja priznana tudi pravica do nadomestila za invalidnost. Ker so mu bile v novem invalidskem postopku v okviru III. kategorije priznane nove omejitve pri delu od 1. 11. 2008, mu je toženec utemeljeno na novo odmeril tudi pravico do nadomestila za invalidnost, saj gre za spremembe v stanju invalidnosti, kljub temu da se sama kategorija invalidnosti ni spremenila.
zavrženje tožbe – pravni interes tožene stranke za pritožbo zoper sklep o zavrženju tožbe
Toženec je v teku postopka na prvi stopnji vztrajal na zavrnitvi zahtevka in iz tega razloga tudi ni soglašal z umikom tožbe. Pravnega interesa za pritožbo zoper sklep o zavrženju tožbe mu zato ni mogoče odreči. Zavrženje ga namreč, za razliko od situacije, ko bi bil tožbeni zahtevek vsebinsko obravnavan in zavrnjen, ne varuje pred ponovno vložitvijo.
ZPSPP člen 12, 12/2. OZ člen 51, 51/2, 51/3, 51/4.
pogodba o najemu poslovnih prostorov – oblika pogodbe – dogovor o spremembi cene
ZPSPP v 2. odst. 12. čl. določa, da mora biti pogodba o najemu poslovnih prostorov pisna. Določa tudi sankcijo za primer, če pogodba ni sklenjena v pisni obliki; takšna pogodba ni veljavna. Zahteva po pisnosti velja tudi za vse kasnejše spremembe pogodbe. Ustni dogovor, ki ga je zatrjevala tožena stranka, da se najemnina za čas dogovarjanja o višini, ne bo plačevala, je dogovor o spremembi cene, cena najema pa je ena izmed bistvenih sestavin najemne pogodbe. Zato v obravnavanem primeru ne pride v poštev uporaba določila iz 3. odst. 51. čl. OZ. Prav tako se v dani situaciji ne more uporabiti 4. odst. 51. čl. OZ, saj se z dogovorom o neplačilu najemnine bistveno otežuje obveznost najemodajalca, ki drugemu prepusti rabo določenega prostora brez vsakršne odmene.
Sklep o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu sodnih taks učinkuje od dne, ko je pri sodišču vložen predlog za oprostitev, odlog ali obročno plačilo in velja za takse za vse vloge in dejanja, za katere je taksna obveznost nastala tega dne ali kasneje. Ker je taksna obveznost za pritožbo nastala ob njeni vložitvi, odločitev o predlogu za oprostitev plačila sodnih taks, ki je bil vložen po vložitvi pritožbe, v nobenem primeru ni mogla in ne more veljati za taksno obveznost za pritožbo, posledično pa tudi ne na potek roka in posledice, ki so nastopile zaradi neplačila.
OZ člen 111, 111/2, 111/5, 190, 190/3, 458, 459, 459-1, 462, 464, 464/1, 468, 470, 470/1, 471, 475, 477, 477/1.
prodajna pogodba – odgovornost za stvarne napake – skrita napaka – jamčevalni zahtevki – primeren rok – pravni standard – razveza pogodbe kot skrajno sredstvo – dodatni rok za izpolnitev pogodbe
Pri vprašanju "dodatni" ter "primeren" rok gre za pravni standard, ki mu mora v primeru sodnega spora dati pravo vsebino sodišče, in to od primera do primera. Presoja primernosti je namreč odvisna od številnih okoliščin; v konkretnem primeru zlasti od tega, iz katere sfere izhajajo objektivne okoliščine, ki so preprečile pravilno izpolnitev, ter pripravljenosti dolžnika, da svojo obveznost pravilno izpolni.
Kljub temu, da je tožnik vozilo ves čas uporabljal, je treba upoštevati, da je pri uveljavljanju pravilne izpolnitve dal prodajalcu dodaten rok za odpravo pomanjkljivosti, zaradi česar je skladno s 471. členom OZ podana zakonska domneva, da je ob neodpravi pomanjkljivosti z iztekom dodatnega roka kupec odstopil od pogodbe. To pomeni, da za odstop od pogodbe ni potrebna posebna izjava volje kupca, saj ima tak učinek že iztek dodatnega roka za pravilno izpolnitev. Iz zakonskega besedila torej izhaja, da je primarna posledica neupoštevanja dodatnega roka domneva, da je kupec od pogodbe odstopil, kupec pa lahko to domnevo ovrže s tem, da prodajalcu (nemudoma) izjavi, da pogodba ostaja v veljavi.
OZ člen 82, 82/2, 83, 1050. Posebne gradbene uzance (1977) uzanca 116, 118, 119.
gradbena pogodba - končni obračun - napaka v končnem obračunu - gradbene uzance - razlaga pogodb - načelo vestnosti in poštenja - prepoved zlorabe pravic - uporaba določil in razlaga spornih določil - nejasna določila v posebnih primerih
Zmotno je stališče, da bi bilo s strani tožeče stranke zatrjevano napako v končnem obračunu mogoče odpraviti le bodisi s sporazumno spremembo obračuna bodisi z izpodbijanjem pogodbe v smislu 2. točke četrtega odseka drugega poglavja splošnega dela OZ. Ker se s vsemi temeljnimi postavkami v končnih obračunih strinja, tožeča stranka nima niti pravnega niti ekonomskega interesa izpodbijati končni obračun zaradi napak v volji oz. iz kakršnegakoli razloga, saj ne želi njegove razveljavitve. Tudi pravni red v situacijah, ko se pogodbi, ki je bila v pretežnem delu med strankama že izpolnjena, očita zgolj nepravilna uporaba razmeroma preproste matematične operacije pri izračunu terjatve, ne teži k tako skrajnim rešitvam in ponuja primernejše institute za reševanje nastalega zapleta v pogodbenih okvirih.
ZOR člen 154, 154/1, 200. ZPP člen 339, 339/1, 339/2, 339/2-14, 354, 354/1. ZTPDR člen 73. ZVD člen 16. ZZ člen 39, 39/2, 49, 49/1, 49/2.
odškodninska odgovornost zavoda - pasivna legitimacija - krivdna odgovornost - škoda nastala v zvezi z delom - varno delo - varovanje prostora z varnostnikom
Pritožbeno sodišče se zato strinja s sodiščem prve stopnje, da drugotožena stranka tožeči stranki odškodninsko odgovarja po načelu krivde, ker ni poskrbela za varno delo. Ne glede na to, da noben predpis ni določal obveznega varovanja prostorov z varnostnikom, je bila namreč v skladu s splošno skrbjo za varno delo, po določbi 16. člena Zakona o varstvu pri delu (Ur. l. SRS, št. 32/74 - Ur. l. SRS, št. 57/96) dolžna organizirati delo tako, da bi potekalo varno. To bi lahko storila z varnostnikom ali na kakšen drug primeren način, vendar te dolžnosti ni izpolnila.
prekluzija navajanja novih dejstev in dokazov - izvedba dokazov v ponovljenem postopku - načelo enotnosti glavne obravnave - nova glavna obravnava pred drugim sodnikom - ponovna izvedba dokazov - razhajanja med izvedenskimi mnenji – načelo neposrednosti – izvedensko mnenje, izdelano v kazenskem postopku kot dokaz v pravdnem postopku
Tudi za ponovljeno sojenje po razveljavitvi sodb rednih sodišč po Ustavnem sodišču velja načelo enotnosti glavne obravnave.
To pa pomeni, da je bil dokaz z izvedencem, ki je bil sicer primarno izdelan za potrebe kazenskega postopka, v pravdnem postopku izveden po volji in s soglasjem obeh tožnikov in obeh toženk ter tako predstavlja procesno veljavno dokazno gradivo v obravnavani zadevi.
izhajajoč iz pravila enotnosti glavne obravnave v ponovljenem sojenju (glej točko 6 razlogov te sodbe) ponoven začetek obravnave pred drugim sodnikom ne šteje za prvi narok in tako ponovljena obravnava ne izniči že nastale prekluzije (286. člen ZPP).
cestni promet – negativne posledice hrupa - sukcesivna škoda – zastaranje – začetek nastajanja sukcesivne škode
Ker je tožnikom sukcesivna škoda pričela nastajati leta 2004, se je tako objektivni petletni zastaralni rok iztekel konec leta 2008. Tožba, ki so jo tožniki vložili 12. 12. 2007 je tako vložena v okviru petletnega objektivnega zastaralnega roka po drugem odstavku 352. člena ZPP. Do istega zaključka se pride tudi ob zatrjevanju pritožbe, da je sukcesivno nastajajoča škoda pričela nastajati leta 2003.
obvezno zavarovanje avtomobilske odgovornosti - škoda - traktor - zavarovalno kritje - obseg kritja - uporaba traktorja kot delovnega stroja
Tožnik zahteva plačilo odškodnine na podlagi police obveznega avtomobilskega zavarovanja. S takšnim zavarovanjem je krita škoda, ki nastane pri uporabi traktorja kot prevoznega sredstva, ne pa tudi škoda, ki nastane pri uporabi traktorja kot delovnega stroja oziroma pogonskega stroja. Škoda nastala na način, kot jo opisuje tožnik, ni zajeta z obsegom kritja iz zavarovalne pogodbe saj takšna dejavnost ni povezana z uporabo traktorja v prometu v smislu določila 15. člena Zakona o obveznih zavarovanjih v prometu (v nadaljevanju ZOZP). Glavni namen obveznega zavarovanja po ZOZP je socializacija rizika oziroma težnja poskrbeti za oškodovance in potnike v javnem prometu, za tak primer pa v tem pravdnem postopku ne gre. Z obveznim zavarovanjem so krite škode, ki se redno, normalno ali praviloma dogajajo z uporabo motornega vozila na določen način in v dani življenjski situaciji.
zapuščina - dedni sporazum - darilna pogodba - vknjižba lastninske pravice - zavrženje pritožbe - ni pooblastila
V okviru uradnega pritožbenega preizkusa pravilne uporabe materialnega prava (drugi odstavek člena 350 ZPP) je tako ugotoviti, da tožeča stranka na podlagi dednega sporazuma glede sporne pravice ni obdarjenka in da, ker zavezovalni posel ni bil sklenjen, ni pridobila pravice zahtevati izstavitve zemljiškoknjižnega dovolila.
ZPP člen 13, 482, 482/1, 482/1-1. ZDSS člen 5, 5/1. ZGD-1 člen 263.
stvarna pristojnost – vrsta zahtevkov – odškodninska odgovornost uprave – pogodba o zaposlitvi
Odškodninska odgovornost člana uprave v smislu 263. čl. ZGD-1 po mnenju pritožbenega sodišča ne zajema zgolj njegovih ravnanj v strogo omejenem spektru „vodenja poslov družbe“, pač pa se lahko nanaša na kakršnokoli protipravno ravnanje člana uprave, ki je v zvezi z njegovo funkcijo, to pa je tudi opustitev skrbi za pravilno in zakonito izvrševanje pogodbe o zaposlitvi, ki jo je sam sklenil z družbo.
Za spore med družbami in člani organov upravljanja družb, za katero je potrebno uporabiti pravo gospodarskih družb, je na podlagi 1. točke 1. odstavka 482. člena ZPP stvarno pristojno sodišče splošne pristojnosti v gospodarskem sporu. Za spore iz pogodbe o zaposlitvi med temi osebami pa na podlagi 1. odstavka 5. člena ZDSS-1 delovno sodišče v individualnem delovnem sporu. Določitev stvarne pristojnosti je torej odvisna od tega, na katero pravno področje se nanaša zahtevek in kje je urejena pravna podlaga za rešitev spora oziroma za odločitev o zahtevku. Če je odločitev o zahtevku odvisna tudi od odločitve o predhodnem vprašanju, ki po svoji vsebini spada v drugo pravno področje, sodišče zgolj za potrebe odločitve o zahtevku lahko odloča tudi o takem predhodnem vprašanju.