Zemljiškoknjižno sodišče dovoli vpis lastninske pravice, če izhaja utemeljenost zahtevka za vpis iz listine, na podlagi katere se z zemljiškoknjižnim predlogom vpis zahteva.
Predlagatelj v predlogu ni navedel, da je podlaga za vpis lastninske pravice tudi aneks k pogodbi in sporazum, zato ga sodišče prve stopnje ni bilo dolžno pozivati, da dopolni predlog in predloži navedeni listini na podlagi prvega in drugega odstavka 146. člena ZZK-1.
ZPIZ-1 člen 7, 7/2, 15, 15/2, 19, 33, 33/1, 33/1-3.
status zavarovanca - poslovodna oseba - dvojno zavarovanje
Pri tožniku so bili s tem, ko je bil vpisan v poslovni register RS kot družbenik in poslovodja v družbi z omejeno odgovornostjo, izpolnjeni pogoji za obvezno zavarovanje v RS ne glede na dejstvo, da je bil tožnik že obvezno zavarovan na podlagi delovnega razmerja v Republik Srbiji, saj v času odločanja tožene stranke Sporazum med Republiko Slovenijo in Republiko Srbijo o socialnem zavarovanju še ni veljal.
prodajna pogodba – zamuda – skupni namen pogodbenih strank
Kljub ugotovitvi izvedenca, da je tožena stranka tudi sama zamujala pri gradnji poslovnega prostora, je bistveni in odločilen vzrok za zamudo, da je tožeča stranka predlagala spremembe, vendar zanje ni predložila ustrezne projektne dokumentacije. Posledično se je zavlekla celotna gradnja, saj ni šlo le za spremembe, ki se nanašajo na finalna obrtniška dela, ampak za spremembe, za katere je potrebno pridobiti ustrezno projektno dokumentacijo (način ogrevanja, potegnitev dvigala do četrte etaže, spajanje poslovnega dela z delom stanovanja,...).
Ravnanje tožene stranke, ki je fotografijo tožničinega avtorskega dela brez tožničinega soglasja neločljivo vpela v samo bistvo novoletne voščilnice (tako na vizualni kot na verbalni ravni), ne predstavlja le kršitve tožničine materialne pravice reproduciranja, marveč tudi njene moralne pravice do spoštovanja dela. Pravila iz 19. člena ZASP namreč ni mogoče vsebinsko razlagati mimo vrednotne podstati moralne avtorske pravice, kakor je opredeljena v 16. členu ZASP.
SZ-1 člen 103, 103/5. ZPPreb člen 3, 3/4. ZPP člen 355.
odpoved najemne pogodbe – tožba na izpraznitev stanovanja – drugo primerno stanovanje
Pri ugotavljanju, ali ima toženka v lasti hišo, ki je primerna za bivanje, je potrebno upoštevati, da lastnik nepremičnine lahko vpliva na (ne)primernost stanovanja, in namen določbe petega odstavka 103. člena SZ-1, ki je v preprečitvi ščitenja oziroma dajanja ugodnosti nekomu, ki je ne potrebuje.
URS člen 2, 14, 14/2, 22, 23. EKČP člen 6. ZFPPIPP člen 21, 21/2, 71, 392, 392/1, 392/2, 408. SPZ člen 8.
enakost pred zakonom - enako varstvo pravic - načelo pravne države - sodna praksa kot vir prava - terjatev javnega sklada
Načelo enakosti pred zakonom ne pomeni, da predpis ne bi smel različno urejati položajev pravnih subjektov, pač pa, da tega ne sme početi samovoljno, brez razumnega in stvarnega razloga.
Kršitev načel pravne in socialne države ni mogoče uveljavljati brez povezav s konkretno prizadeto človekovo pravico.
Sodna praksa v Republiki Sloveniji ni formalen, temveč sekundaren vir prava, ki zagotavlja enotno uporabo formalnih virov prava. Primeri iz sodne prakse vežejo sodišča v odločanju v podobnih primerih, vendar ne formalno, temveč zgolj z močjo uporabljene argumentacije.
Zemljiškoknjižno sodišče je pri odločanju o vpisu, ki se predlaga na podlagi zemljiškoknjižnega dovolila, pristojno presojati le popolnost in ničnost zemljiškoknjižnega dovolila, ne pa tudi veljavnost pravnega posla. Kršitev določb o krajevni pristojnosti notarja ne more imeti vpliva na veljavnost pravnega posla, saj je namen določbe 3. odstavka 12. člena ZN zagotovitev enakomerne teritorialne zastopanosti notarskih storitev in zagotavljanje njihovega tekočega opravljanja na celotnem območju države.
Glede na tretji odstavek 14. člena Odvetniške tarife iz leta 2003 v zvezi z 41. členom Zakona o odvetniški tarifi (ZOdvT) potrebno v tej zadevi odmeriti stroške po Tarifi o odvetniških storitvah iz leta 1991, in vrednosti točke na dan odmere, to je 0,459 EUR.
ZRPJN člen 9, 9/2, 23, 23/5. ZJN člen 20, 20/4. OZ člen 190.
revizija postopkov javnega naročanja – pravica do pravnega sredstva zoper odločbo Državne revizijske komisije – evropska sredstva
Zoper odločbo Državna revizijska komisija ni rednega ali izrednega pravnega sredstva, sodno varstvo je zagotovljeno le v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti. Inšpektorat za finance Urada za nadzor proračuna in Računsko sodišče RS res ugotavljata, da je tožeča stranka za izbiro izvajalca uporabila nepravilen postopek. Vendar po oceni pritožbenega sodišča tega ni mogoče opredeliti kot nepravilno porabo sredstev, saj tožena stranka kljub pravočasni in pravilni obveščenosti ni sprožila postopka revizije pred DRK, v katerem bi uveljavljala zatrjevane kršitve postopka izbire izvajalcev, ter tudi zato, ker sta pravdni stranki v Pogodbo zapisali, da so bili izvajalci izbrani v skladu z ZJN.
bivši vojaški zavarovanci- starostna pokojnina - ponovna odmera
Ker je tožena stranka tožnikovo zahtevo za ponovno odmero pokojnine obravnavala po vsebini (čeprav bi jo mogla zavreči, ker je bilo o pravici do pokojnine že pravnomočno odločeno), pritožbeno sodišče soglaša z obrazložitvijo sodišča prve stopnje, da pri tožniku niso izpolnjeni pogoji za odmero pokojnine po 6. členu ZPIZVZ, saj ni upravičenec iz 1., 2., ali 4. alinee prvega odstavka 2. člena ZPIZVZ.
zadržanje na varovanem oddelku socialno varstvenega zavoda – demenca – svoboda gibanja – nujni postopek – obvezno zastopanje po odvetniku - vsebina pooblastila – pooblastilo
Gre za specifičen nepravdni postopek, v katerem že po naravi stvari ni nujno, da je oseba, glede katere teče postopek, procesno sposobna. Ker gre za nujne postopke, saj se posega v eno temeljnih ustavnih pravic posameznika (do svobode gibanja), bi bilo z njimi nemogoče odlašati do tedaj, dokler ne bi pristojni skrbstveni organ taki osebi postavil skrbnika. Ravno zato je tudi predvideno, da se taki osebi v vsakem primeru zagotovi varstvo njenih pravic in koristi z določitvijo odvetnika po uradni dolžnosti.
Vsebina pooblastila v sklepu o postavitvi odvetnice ni izrecno opredeljena, vendar so odvetnikove pravice opredeljene v ZDZdr, dolžnost skrbnega ravnanja odvetnice pa veljavna pravila o skrbnosti dobrega strokovnjaka.
Ugotovljenega ogrožanja ni možno odvrniti z drugimi oblikami pomoči, kot z bivanjem v varovanem oddelku socialno varstvenega zavoda.
ZPIZ-1 člen 187, 187/1, 187/1-3, 402, 402/1. ZPIZ/92 člen 202, 202/2. MSVN člen 8. ZPP člen 225.
bivši vojaški zavarovanci - starostna pokojnina - povečana zavarovalna doba - sporazum o vprašanjih nasledstva - javna listina - tuja javna listina
Odločba, ki temelji na zakonu Zvezne republike Jugoslavije, predstavlja tujo javno listino. Ta listina, ker v konkretnem primeru ni overjena po posebnem postopku, nima dokazne moči domače javne listine.
MSVN je z ratifikacijo in objavo sicer postal del notranjega pravnega reda RS in se uporablja neposredno, vendar to ne pomeni, da so njegove določbe neposredno uporabljive pri odločanju o pravicah in obveznostih posameznikov.
razveljavitev klavzule o izvršljivosti – sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine – ne bis in idem
Stališče sodišča prve stopnje, da nov izvršilni postopek po predlogu upnika zoper družbenike predstavlja oviro za postopek odločanja o razveljavitvi klavzule o pravnomočnosti, ne vsebuje ugotovitve, ali je predlagateljica zoper sklep o izvršbi vložila ugovor, s katerim je zatrjevala, da odločba, na kateri je bil izdan sklep o izvršbi, še ni izvršljiva. Le, če bi ugotovilo, da takega ugovora ni podala ali pa da ga je, pa je bil pravnomočno zavrnjen, bi bila pravilna odločitev sodišča prve stopnje o zavrženju njenega predloga za razveljavitev klavzule o pravnomočnosti izvršilnega naslova po načelu „ne bis in idem“. Začeta izvršba zoper družbenike na podlagi izvršilnega naslova zoper družbo pa še ni ovira za odločanje o predlogu družbenikov, da se klavzula o izvršljivosti odločbe zoper družbo, kot prvotnega dolžnika, razveljavi.
odgovor na tožbo - predlog za vrnitev v prejšnje stanje - zamuda roka
Zgolj s sklicevanjem na nepoznavanje prava ni mogoče utemeljiti predloga za vrnitev v prejšnje stanje, ki je bil podan zaradi zamude 30-dnevnega roka za podajo odgovora na tožbo. To velja še toliko bolj, ker je bila tožena stranka ob prejemu tožbe s pozivom na odgovor opozorjena na rok za vložitev odgovora.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14. ZTRL člen 24, 25, 26.
izdaja zemljiškoknjižne listine – pridobitev solastninske pravice z vlaganji – pomanjkanje razlogov – absolutna bistvena kršitev določb postopka
Odločitev o primarnem, to je stvarnopravnem tožbenem zahtevku sprejelo na podlagi ugotovitve, da tožnik ni dokazal pogojev oziroma predpostavk za pridobitev solastninske pravice na podlagi izvršenih vlaganj (adaptacije) v stanovanje na podstrešju stanovanjske hiše v solasti tožencev.
tuj pokojninski sistem - pokojninska doba - sorazmerni del pokojnine - starostna pokojnina - samozaposleni - lastnost zavarovanca - pogoj plačila prispevkov - dokazovanje
Pokojninske dobe, ki jo je tožnik dopolnil pri makedonskem nosilcu zavarovanja, ni mogoče upoštevati pri uveljavitvi pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja v RS. Sorazmerni del pokojninske dajatve na podlagi te dobe je namreč glede na Mednarodni sporazum o socialnem zavarovanju, sklenjen med RS in R Makedonijo mogoče uveljaviti le pri tujem nosilcu zavarovanja, kar je tožnik tudi storil.
Tožnica ni izkazala konkretnega ravnanja toženca (subjektivne nevarnosti) v smeri njegovega razpolaganja s premoženjem, ki bi povzročilo, da bi bila uveljavitev terjatve tožnici onemogočena ali precej otežena. Dejstvo opustitve opravljanja samostojne dejavnosti in dejstvo prijave na zavodu za zaposlovanja pa samo po sebi ne kaže na to, da toženec želi s svojim premoženjem (s katerim sedaj razpolaga tožnica) razpolagati, da bi se izognil plačilu morebitne terjatve, ki naj bi jo tožnica šele pridobila v tem pravdnem postopku. Po drugi strani tožnica zatrjuje, da je toženec prejemnik denarnega nadomestila in je to njegov edini mesečni dohodek, kar je tudi po oceni pritožbenega sodišča (enako kot po oceni sodišča druge stopnje) v nasprotju z njeno trditvijo, da toženec ne bo utrpel nobene škode, če ne bo mogel razpolagati z denarnimi sredstvi, ki mu jih tožeča stranka niti še ni izplačala (in jih toženec izterjuje v postopku prisilne izvršbe).
ZPP člen 79, 80, 339, 339/2, 339/2-11. ZD člen 166.
procesna sposobnost dediča
Tudi zapuščinski sodnik mora po uradni dolžnosti ves čas postopka paziti med drugim ali so vsi udeleženci procesno sposobni oziroma ali zastopa procesno nesposobnega udeleženca njegov zakoniti zastopnik oziroma skrbnik.
Zapuščinsko sodišče mora namreč poskrbeti za interese oseb, ki ne morejo same skrbeti za svoje zadeve, ne glede na to ali jim je formalno odvzeta ali omejena poslovna sposobnost. Obstoj procesne sposobnosti stranke se sicer domneva, če pa sodišče iz okoliščin posumi na pomanjkanje procesne sposobnosti, mora po uradni dolžnosti poskrbeti, da se ugotovi, ali je stranka procesno sposobna.
ZFPPIPP člen 123a. Pravilnik o elektronskem poslovanju v postopkih zaradi insolventnosti člen 7, 7/1, 7/2. Pravilnik o elektronskem podpisovanju in vlaganju pisanj v postopkih zaradi insolventnosti člen 2.
elektronsko vlaganje pisanj
Napačen ali nepopoln pravni pouk stranko pravno poučuje v nasprotju s pravom in jo torej spravlja v zmoto. Zato zanjo ne sme imeti škodljivih posledic. Tudi če stranka sledi napačnemu pravnemu pouku sodišča, je treba vlogo šteti za pravilno vloženo, saj bi nasprotna razlaga pomenila prikrajšanje upnika v njegovi ustavni pravici do sodnega varstva.