Zemljiškoknjižno sodišče je pri odločanju o vpisu, ki se predlaga na podlagi zemljiškoknjižnega dovolila, pristojno presojati le popolnost in ničnost zemljiškoknjižnega dovolila, ne pa tudi veljavnost pravnega posla. Kršitev določb o krajevni pristojnosti notarja ne more imeti vpliva na veljavnost pravnega posla, saj je namen določbe 3. odstavka 12. člena ZN zagotovitev enakomerne teritorialne zastopanosti notarskih storitev in zagotavljanje njihovega tekočega opravljanja na celotnem območju države.
Glede na tretji odstavek 14. člena Odvetniške tarife iz leta 2003 v zvezi z 41. členom Zakona o odvetniški tarifi (ZOdvT) potrebno v tej zadevi odmeriti stroške po Tarifi o odvetniških storitvah iz leta 1991, in vrednosti točke na dan odmere, to je 0,459 EUR.
Vprašanje izvršitve dokončne in pravnomočne odločbe zavoda, zoper katero tožnik ni uveljavljal sodnega varstva, ne more biti predmet direktnega sodnega varstva pred sodiščem, ki odloča v socialnem sporu.
OZ člen 163, 352, 352/1. ZGJS člen 53. ZJU člen 8, 8/1, 8/1-1, 14, 14/1, 14/1-24, 14/1-35. ZvCP člen 84, 84-1.
neposlovna odškodninska odgovornost - sokrivda
Izvajanje vzdrževanja občinskih cest bi občina lahko prepustila opremljenemu koncesionarju, ki bi nato za primer nerednega opravljanja storitev in škode občanom neposlovno odškodninsko odgovarjal. Po določbi 163. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ, Ur. l. RS, št. 83/01-97/07) namreč tisti, ki opravlja komunalno ali drugo podobno dejavnost splošnega pomena, odgovarja za škodo, če brez utemeljenega razloga neha opravljati ali neredno opravlja svoje storitve. Občino bi v skladu s 53. členom Zakona o gospodarskih javnih službah (Ur. l. RS, št. 32/93) bremenila subsidiarna odškodninska odgovornost.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14. ZTRL člen 24, 25, 26.
izdaja zemljiškoknjižne listine – pridobitev solastninske pravice z vlaganji – pomanjkanje razlogov – absolutna bistvena kršitev določb postopka
Odločitev o primarnem, to je stvarnopravnem tožbenem zahtevku sprejelo na podlagi ugotovitve, da tožnik ni dokazal pogojev oziroma predpostavk za pridobitev solastninske pravice na podlagi izvršenih vlaganj (adaptacije) v stanovanje na podstrešju stanovanjske hiše v solasti tožencev.
Po 5. odstavku 639. člena OZ ima stranka tudi pravico do povračila škode. Vendar te škode ne morejo predstavljati stroški za odpravo napake, ki jih lahko po tretjem odstavku 639. člena OZ zahteva naročnik, ko se odloča med variantami: da bo sam po lastni izbiri odpravil napako na podjemnikov račun ali da bo znižal plačilo, ali pa odstopil od pogodbe. Odškodninski zahtevek za povrnitev škode bi lahko uveljavljala le, če bi zatrjevala in dokazala drugo obliko škode, ne pa napake same.
Konvencija ZN o pogodbah o mednarodni prodaji blaga (Dunajska konvencija) člen 6, 96. ZMZPP člen 20.
spor z mednarodnim elementom - prodaja blaga - uporaba prava - pogodbeno pravo - dunajska konvencija
Ker sta se stranki s pogodbo dogovorili, da bosta kot materialno pravno podlago za zadeve, ki niso posebej pogodbeno urejene, uporabljali civilni zakonik in ustrezne predpise prava skupnosti, bi sodišče prve stopnje moralo takšno svobodno pogodbeno voljo strank upoštevati in sporno razmerje presojati na podlagi navedene pogodbe, pri tem pa predvsem najprej razčistiti, ali sta stranki s pogodbeno določbo, tako kot glasi, morda izključili uporabo Dunajske konvencije.
motenje posesti – začasna odredba – pogoji za zavarovanje nedenarne terjatve – težko nadomestljiva škoda
Na podlagi življenjskih izkušenj je možno, da posamezniku nastaja težko nadomestljiva škoda, če ne more v svoj dom do svojih osebnih predmetov, ali družbi, če ne more do svojih listin, žiga in če ji je onemogočeno opravljati dejavnost, ni pa to nujno ali samo po sebi razumljivo – tožniki bi morali povedati, zakaj je v njihovem primeru tako. Ob tem pa tožniki niso niti verjetno izkazali, ker sploh niso ničesar v tej smeri navedli, da bo posledice izdane začasne odredbe za toženko mogoče odpraviti oziroma vzpostaviti prejšnje stanje, če bi se v pravdi izkazalo, da tožbeni zahtevek ni utemeljen.
vknjižba lastninske pravice na pripadajočem zemljišču – etažni lastnik
Vpis lastninske pravice predlagateljice, ki je že vpisana kot etažna lastnica in kot solastnica pripadajočega zemljišča, na ime predlagateljice kot lastnice posameznega dela stavbe, ni možen.
ZFPPIPP člen 22, 22/1, 22/1-2. ZZK-1 člen 94, 94/3, 243, 243/2, 243/2-1.
končanje stečajnega postopka brez razdelitve upnikom – izločitvena pravica – izločitveni upnik – učinki začetka stečajnega postopka – vknjižba lastninske pravice na podlagi prodajne pogodbe – izbrisna tožba
Sodišče se pri presoji o obstoju izločitvene pravice upnika omeji zgolj na vprašanje, ali je upnik lastninsko pravico pridobil na originaren način. Če je torej sodišče v pravdnem postopku ugotovilo, da upnikova izločitvena pravica ne obstaja, je torej ugotovilo le, da upnik lastninske pravice ni pridobil na izviren način. Tako se pokaže, da odločba sodišča o neobstoju izločitvene pravice še ne izključuje pridobitve lastninske pravice na nepremičnini s pravnim poslom.
Lastninska pravica na nepremičninah, ki so bile prej vknjižene na stečajnega dolžnika, je bila na družbo P d.o.o. vknjižena na podlagi notarskega zapisa prodajne pogodbe z dne 26. 11. 2002. Za tako vknjižbo (tudi v teku stečajnega postopka) pa je zemljiškoknjižno sodišče imelo podlago v tretjem odstavku 94. člena ZZK-1.
sodna poravnava – spremenjene okoliščine – nova odločitev o dodelitvi otroka, preživnini in stikih – izvenzakonska skupnost
V poglavju o pravicah in dolžnosti staršev ter otrok ZZZDR ne loči, ali gre za razvezana zakonca ali gre za zunajzakonska partnerja, katerih skupnost je prenehala, ko se urejajo odnosi med njima glede otrok. Po logiki stvari je jasno, da ima tudi v primeru spremenjenih razmer zunajzakonski partner pravico zahtevati, da se izda nova odločba o varstvu in vzgoji otroka, če to terjajo koristi otroka.
Navedene različne trditve bo moralo sodišče prve stopnje oceniti in odločiti, kdo je bil v tožbi zajet kot tožena stranka, saj bo od navedene odločitve odvisen nadaljnji potek postopka ali povedano drugače, če je bil tožen A. K. st. bo treba postopek prekiniti, če pa je bil tožen A. K. ml. bo treba s postopkom nadaljevati in odločiti o utemeljenosti zahtevka.
ZPIZ-1 člen 187, 187/1, 187/1-3. Temeljni zakon o pokojninskem zavarovanju (1964) člen 21, 22, 126, 126/1.
zavarovalna doba - obstoj delovnega razmerja - elementi delovnega razmerja
Tožnica v spornem obdobju ni bila v delovnem razmerju, ampak je le pomagala svojemu možu, s katerim se je sporazumno dogovarjala o delu, tožnica pa tudi ni imela določenega fiksnega delovnega časa. Iz tega razloga ni podlage, da bi se to obdobje upoštevalo kot zavarovalna doba.
zapuščinski postopek – udeleženci zapuščinskega postopka – predmet zapuščinskega postopka
Predmet zapuščinskega postopka določa 162. člen ZD, po katerem zapuščinsko sodišče ugotavlja, kdo so pokojnikovi dediči, katero premoženje sestavlja njegovo zapuščino in katere pravice iz zapuščine gredo dedičem, volilojemnikom in drugim osebam. O zahtevkih drugih oseb do dedičev zapuščinsko sodišče ni pristojno odločati.
Stanovanje bi sicer bilo mogoče razdeliti v dve bivalni enoti, vendar je to pogojeno s stroški adaptacije in z ustreznimi dovoljenji. Nasprotna udeleženka dovoljenj ni predložila, niti ni podala trditev v smeri njihovega pridobivanja, zato ni mogoče zaključiti, da je fizična delitev v pravno mogoča.
Adaptacija je pogojena tudi s stroški, pri čemer stranki glede teh nista sporazumni. Ker sporazuma v tej smeri ni bilo je odločitev o civilni delitvi pravilna. Solastniku, ki se upira načinu delitve, v zvezi s katerim bi bila potrebna vlaganja v nepremičnino in s tem povezani večji stroški, tega namreč ni mogoče naložiti.
Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 232. ZZZPB člen 17.b, 17.b/1.
začasna nezmožnost za delo - bolezen - brezposelna oseba
Tožnik je po poklicni izobrazbi ključavničar, v spornem obdobju pa je bil kot iskalec zaposlitve prijavljen na Uradu za delo pri Zavodu RS za zaposlovanje, tako da je treba njegovo delazmožnost ocenjevati v okviru določb ZZZPB, skladno s katerimi je brezposelna oseba zmožna za delo, če je stara več kot 15 let in ne več, kot je po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju pogoj za pridobitev pokojnine za najnižjo pokojninsko dobo, ter izpolnjuje splošne zdravstvene pogoje. Ker tožnik splošnih zdravstvenih pogojev ne izpolnjuje (ne more opravljati dela, ki zahteva polno gibljivost zgornjih ekstremitet na višino ramenskega obroča, je omejen pri gibljivosti desne rame, ne more vztrajati v prisilni drži in ne zmore forsiranja flekcijske obremenitve ledvene hrbtenice in dvigovanja ter prenašanja težkih bremen), v spornem obdobju za delo ni zmožen.