ZFPPIPP člen 22, 22/1, 22/1-2. ZZK-1 člen 94, 94/3, 243, 243/2, 243/2-1.
končanje stečajnega postopka brez razdelitve upnikom – izločitvena pravica – izločitveni upnik – učinki začetka stečajnega postopka – vknjižba lastninske pravice na podlagi prodajne pogodbe – izbrisna tožba
Sodišče se pri presoji o obstoju izločitvene pravice upnika omeji zgolj na vprašanje, ali je upnik lastninsko pravico pridobil na originaren način. Če je torej sodišče v pravdnem postopku ugotovilo, da upnikova izločitvena pravica ne obstaja, je torej ugotovilo le, da upnik lastninske pravice ni pridobil na izviren način. Tako se pokaže, da odločba sodišča o neobstoju izločitvene pravice še ne izključuje pridobitve lastninske pravice na nepremičnini s pravnim poslom.
Lastninska pravica na nepremičninah, ki so bile prej vknjižene na stečajnega dolžnika, je bila na družbo P d.o.o. vknjižena na podlagi notarskega zapisa prodajne pogodbe z dne 26. 11. 2002. Za tako vknjižbo (tudi v teku stečajnega postopka) pa je zemljiškoknjižno sodišče imelo podlago v tretjem odstavku 94. člena ZZK-1.
Stanovanje bi sicer bilo mogoče razdeliti v dve bivalni enoti, vendar je to pogojeno s stroški adaptacije in z ustreznimi dovoljenji. Nasprotna udeleženka dovoljenj ni predložila, niti ni podala trditev v smeri njihovega pridobivanja, zato ni mogoče zaključiti, da je fizična delitev v pravno mogoča.
Adaptacija je pogojena tudi s stroški, pri čemer stranki glede teh nista sporazumni. Ker sporazuma v tej smeri ni bilo je odločitev o civilni delitvi pravilna. Solastniku, ki se upira načinu delitve, v zvezi s katerim bi bila potrebna vlaganja v nepremičnino in s tem povezani večji stroški, tega namreč ni mogoče naložiti.
Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 232. ZZZPB člen 17.b, 17.b/1.
začasna nezmožnost za delo - bolezen - brezposelna oseba
Tožnik je po poklicni izobrazbi ključavničar, v spornem obdobju pa je bil kot iskalec zaposlitve prijavljen na Uradu za delo pri Zavodu RS za zaposlovanje, tako da je treba njegovo delazmožnost ocenjevati v okviru določb ZZZPB, skladno s katerimi je brezposelna oseba zmožna za delo, če je stara več kot 15 let in ne več, kot je po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju pogoj za pridobitev pokojnine za najnižjo pokojninsko dobo, ter izpolnjuje splošne zdravstvene pogoje. Ker tožnik splošnih zdravstvenih pogojev ne izpolnjuje (ne more opravljati dela, ki zahteva polno gibljivost zgornjih ekstremitet na višino ramenskega obroča, je omejen pri gibljivosti desne rame, ne more vztrajati v prisilni drži in ne zmore forsiranja flekcijske obremenitve ledvene hrbtenice in dvigovanja ter prenašanja težkih bremen), v spornem obdobju za delo ni zmožen.
Navedene različne trditve bo moralo sodišče prve stopnje oceniti in odločiti, kdo je bil v tožbi zajet kot tožena stranka, saj bo od navedene odločitve odvisen nadaljnji potek postopka ali povedano drugače, če je bil tožen A. K. st. bo treba postopek prekiniti, če pa je bil tožen A. K. ml. bo treba s postopkom nadaljevati in odločiti o utemeljenosti zahtevka.
OZ člen 163, 352, 352/1. ZGJS člen 53. ZJU člen 8, 8/1, 8/1-1, 14, 14/1, 14/1-24, 14/1-35. ZvCP člen 84, 84-1.
neposlovna odškodninska odgovornost - sokrivda
Izvajanje vzdrževanja občinskih cest bi občina lahko prepustila opremljenemu koncesionarju, ki bi nato za primer nerednega opravljanja storitev in škode občanom neposlovno odškodninsko odgovarjal. Po določbi 163. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ, Ur. l. RS, št. 83/01-97/07) namreč tisti, ki opravlja komunalno ali drugo podobno dejavnost splošnega pomena, odgovarja za škodo, če brez utemeljenega razloga neha opravljati ali neredno opravlja svoje storitve. Občino bi v skladu s 53. členom Zakona o gospodarskih javnih službah (Ur. l. RS, št. 32/93) bremenila subsidiarna odškodninska odgovornost.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL0068283
OZ člen 51, 51/1, 106. SPZ člen 60, 60/1.
prodajna pogodba – obličnost – prenos lastninske pravice na premičnini – narava stvari - odstop od pogodbe brez dodatnega roka
Pravdne stranke so s prodajno pogodbo prenašale lastninsko pravico na brunarici kot premičnini. Poleg tega je sodišče prve stopnje ugotovilo, da toženca v brunarici že prebivata, torej jima je bila brunarica že izročena v posest in sta tako glede na določbo 60. člena SPZ že postala njena lastnika.
Iz tožbenih trditev jasno izhaja, da tožnik od pogodbe odstopa brez dodatnega roka za izpolnitev, ker toženca glede na njune odgovore na njegove pozive na plačilo ne nameravata ničesar plačati, saj štejeta, da nista ničesar dolžna. Nadalje iz tožbenih trditev jasno izhaja tudi, da tožnik od pogodbe odstopa, ker toženca nista plačala preostanka kupnine, to pa predstavlja utemeljen razlog za odstop od pogodbe.
Presoja, ali gre za nepremičnino oziroma sestavino nepremičnine ali pa gre za premičnino, ne more biti prepuščena pravdnim strankam, saj gre za materialnopravno presojo, ki jo mora opraviti sodišče.
priposestvovanje nepremičnine v družbeni lasti – neposredna in posredna posest – pravica uporabe družbene lastnine – lastninjenje družbene lastnine
URS obstoja družbene lastnine v prehodnem obdobju do uveljavitve predpisov o njenem preoblikovanju ni prepovedovala. Datuma preoblikovanja družbene lastnine v zasebno ni mogoče določiti z enotno časovno točko. Za sporno nepremičnino je ključen trenutek uveljavitev ZLNDL v letu 1997. Najprej takrat je lahko začelo teči priposestvovanje sporne nepremičnine.
Izvrševanje posesti le enega od solastnikov in neizvrševanje posesti preostalih solastnikov na solastni stvari še ne predstavlja pravnega naslova za nastanek posredne posesti na tuji stvari.
Tisti, ki pravice uporabe ob uveljavitvi ZLNDL ni imel, lastninske pravice po tem zakonu ni mogel pridobiti, celo če je bila pravica uporabe v zemljiški knjigi vpisana na njegovo ime.
ZDZdr člen 39, 39/1, 48, 48/1, 53, 60, 61, 61/2, 71, 71/1. ZPacP člen 30, 30/1.
sprejem na zdravljenje brez privolitve v nujnih primerih – duševna motnja – pogoji za zadržanje na zdravljenju brez privolitve
V obravnavanem primeru je šlo za sprejem osebe na zdravljenje brez privolitve v nujnih primerih po 53. čl. ZDZdr. Izpolnjeni so bili pogoji iz 1. odst. 39. čl. ZDZdr. Sodišče je na podlagi izvedeniškega mnenja ugotovilo, da je udeleženec nekritičen za svoje stanje, glede na trenutne sposobnosti ogroža svoje življenje in zdravje, s tem da se ogroža z zatavanjem ob zapustitvi znanega bivališča, ogroža pa tudi druge, ker ne prepozna resne nevarnosti v prometu in lahko povzroči prometno nesrečo z gibanjem v prometnici. To ogrožanje je posledica duševne motnje udeleženca, kot izhaja iz mnenja izvedenca. Zaradi te duševne motnje je imel udeleženec ob izdaji sklepa hudo moteni presojo realnosti in sposobnost obvladovati svoje ravnanje. Poleg tega navedenih vzrokov in ogrožanja ni bilo mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči v smislu 3. alineje 1. odst. 39. čl. ZDZdr, ker je izvedenec ugotovil, da udeleženec ogroža sebe in predstavlja nevarnost za okolico, če je brez stalnega nadzora in stalnega vodenja. Zato nobena druga oblika pomoči ni možna in tudi ne bi bila uspešna.
ZPP člen 133, 133/1. ZIZ člen 61a. ZST-1 člen 34, 34/1, 34/4.
vročanje pravnim osebam – pooblaščenec za sprejem pisanj
Vročevalec mora poskusiti vročitev tistemu delavcu, ki je pooblaščen za sprejem. Če tega delavca ni, se sme pošiljka vročiti osebi, ki jo vročevalec najde v poslovnem prostoru, pri čemer ni pomembno, kakšna dela tak delavec opravlja za naslovnika, niti ni potrebno, da bi bil v delovnem razmerju, lahko ima le pogodbo o delu. Tudi kadar je pravna oseba katerega izmed svojih delavcev določila za svojega pooblaščenca, se pisanje vseeno opravi z izročitvijo osebi, pooblaščeni za sprejem, ali delavcu v poslovnem prostoru, razen če vročevalec najde prav pooblaščenca in mu pisanje vroči neposredno. Prav tako 133. člen ZPP ne predpisuje, da je pisanje za pravno osebo treba vročiti osebi, ki je pooblaščena za zastopanje.
pravica do izjave – izvedensko mnenje pridobljeno izven pravde – vzdrževanje reda na glavni obravnavi – odstranitev stranke z naroka
Ker je sodišče prve stopnje svojo odločitev brez soglasja nasprotne udeleženke oprlo na cenitev, ki je bila narejena izven postopka, je s tem nedopustno poseglo v njeno pravico do izjave in storilo kršitev po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Na ugotovitev, da je bila storjena ta kršitev, ne more vplivati dejstvo, da je bila nasprotna udeleženka odstranjena z naroka zaradi motenja poteka naroka, saj bi ji sodišče cenitev lahko vročilo na drug način in jo pozvalo, da se o njeni uporabi izjavi.
delna neizpolnitev – škoda – obvestilo o napaki– jamčevanje za napake
Pravna posledica neizpolnitve pogodbenih obveznosti je namreč v skladu s 103. členom OZ zahtevek na izpolnitev obveznosti ali pod določenimi pogoji odstop od pogodbe, v vsakem primeru pa lahko pogodbi zvesta stranka zahteva tudi povračilo škode. Glede na to, da je pogodbena cena znašala skupaj 1.423.800,00 SIT, račun toženca št. 25-2005 z dne 18. 10. 2009 pa se je glasil na 972.000 SIT, sta pravdni stranki pogodbeno ceno očitno soglasno znižali.
Iz trditev tožnika na prvi stopnji izhaja, da je toženca takoj po tem, ko je ta objekt zapustil, večkrat na dan klical in pozival, naj delo dokonča in odpravi napake. Zgolj takšno večkratno pozivanje k odpravi napak pa ne zadošča za uspešno uveljavitev jamčevalnih sankcij.
varstvo osebnostnih pravic – pravica do časti in dobrega imena - denarna odškodnina za duševne bolečine zaradi kršitve dobrega imena in časti
Pristop, po katerem se presoja prispevke v luči celote in ne le posameznih stavkov, izoliranih iz določenega novinarskega prispevka, je pravilen. Odločilno je namreč končno sporočilo, ki ga prispevek kot celota posreduje gledalcu in namen, ki se z načinom objave zasleduje.
zapuščinski postopek – udeleženci zapuščinskega postopka – predmet zapuščinskega postopka
Predmet zapuščinskega postopka določa 162. člen ZD, po katerem zapuščinsko sodišče ugotavlja, kdo so pokojnikovi dediči, katero premoženje sestavlja njegovo zapuščino in katere pravice iz zapuščine gredo dedičem, volilojemnikom in drugim osebam. O zahtevkih drugih oseb do dedičev zapuščinsko sodišče ni pristojno odločati.
prenehanje pravne osebe – izbris iz registra – prekinitev postopka
Po 3. točki 205. člena ZPP se postopek, če stranka, ki je pravna oseba, preneha obstajati oziroma če ji pristojni organ pravnomočno prepove delovanje, prekine. Do prekinitve pride po samem zakonu z dnem izbrisa iz sodnega registra, torej neodvisno od volje ali vednosti strank, sklep, ki ga v zvezi s tem izda sodišče, pa ima tako zgolj deklaratorni značaj.
vknjižba lastninske pravice na pripadajočem zemljišču – etažni lastnik
Vpis lastninske pravice predlagateljice, ki je že vpisana kot etažna lastnica in kot solastnica pripadajočega zemljišča, na ime predlagateljice kot lastnice posameznega dela stavbe, ni možen.
Konvencija ZN o pogodbah o mednarodni prodaji blaga (Dunajska konvencija) člen 6, 96. ZMZPP člen 20.
spor z mednarodnim elementom - prodaja blaga - uporaba prava - pogodbeno pravo - dunajska konvencija
Ker sta se stranki s pogodbo dogovorili, da bosta kot materialno pravno podlago za zadeve, ki niso posebej pogodbeno urejene, uporabljali civilni zakonik in ustrezne predpise prava skupnosti, bi sodišče prve stopnje moralo takšno svobodno pogodbeno voljo strank upoštevati in sporno razmerje presojati na podlagi navedene pogodbe, pri tem pa predvsem najprej razčistiti, ali sta stranki s pogodbeno določbo, tako kot glasi, morda izključili uporabo Dunajske konvencije.
sodna poravnava – spremenjene okoliščine – nova odločitev o dodelitvi otroka, preživnini in stikih – izvenzakonska skupnost
V poglavju o pravicah in dolžnosti staršev ter otrok ZZZDR ne loči, ali gre za razvezana zakonca ali gre za zunajzakonska partnerja, katerih skupnost je prenehala, ko se urejajo odnosi med njima glede otrok. Po logiki stvari je jasno, da ima tudi v primeru spremenjenih razmer zunajzakonski partner pravico zahtevati, da se izda nova odločba o varstvu in vzgoji otroka, če to terjajo koristi otroka.