Z opustitvijo opozorila na nevarnost poškodovane stopnice je zavarovanka tožene stranke ustvarila neposredno škodno nevarnost, s čimer je izkazano njeno protipravno ravnanje.
izbris in razveljavitev znamke - celostni pristop - slaba vera - omejitev pravic iz znamke
Slaba vera je subjektivno stanje, namen, ki ni združljiv s sprejetimi standardi poštenega in etičnega ravnanja. Preverja se z objektivnimi dejstvi in ga je treba ocenjevati od primera do primera, ocena pa se opravi z vidika „splošnega poznavanja zadevnega gospodarskega področja“.
ZFPPIPP člen 442, 443, 443/1. ZFPPIPP-A člen 33, 33/2.
izbris družbe iz sodnega registra brez likvidacije-pravni naslednik izbrisane družbe-aktivni družbenik-odgovornost družbenikov za obveznosti izbrisane družbe-nadaljevanje postopka proti družbenikom po izbrisu družbe brez likvidacije
Ker družba, zoper katero je bil začet sodni postopek po izbrisu ne obstaja več, predstavlja ureditev v 442. čl. ZFPPIPP pravno podlago za nadaljevanje postopka zoper njene družbenike kot pravne naslednike.
V pristojnosti predstojnika je, da uradnika oceni, sodišče pa lahko presodi le zakonitost ocene. Pri tem je omejeno na presojo pravilnega vrednotenja kriterijev iz ZJU. Ker je bilo v konkretnem primeru v okviru te presoje ugotovljeno, da je tožnica delo sicer opravljala kvalitetno, a da ni bila dovolj hitra oz. učinkovita, je pravilen zaključek, da je njena ocena "dobro" (in ne "odlično") zakonita.
ponudba – soglasje - dodatna dela – izračun z izrecnim jamstvom
Potem, ko se je tožena stranka po seznanitvi s strani tožeče stranke o potrebnosti dodatnih del strinjala s tako nastalimi višjimi stroški, se ne more več uspešno sklicevati na ponudbeno ceno.
neupravičena obogatitev – uporabnina – uporaba solastne stvari – deljena odgovornost – stroški mediacije
Toženec je sredi decembra 2010 poklical tožnika in mu ponudil, da mu izroči ključe solastnih nepremičnin (stavbe). Tožnik se je bil dolžan takoj ustrezno odzvati oziroma sprejeti ključe. Če jih zaradi odsotnosti osebno ni mogel prevzeti sam, bi tožnik lahko za to pooblastil svojega odvetnika ali koga drugega. Zato tožnik po 15.12.2010 ni bil več upravičen do zahtevane uporabnine.
Stroški mediacije niso pravdni stroški, ker gre za stroške v zvezi z alternativnim reševanjem sporov.
osebni stečaj – začetek postopka odpusta obveznosti – dodatne obveznosti stečajnega dolžnika med preizkusnim obdobjem – odpust obveznosti – mesečno poročanje dolžnika stečajnemu upravitelju – dolžnost aktivnega iskanja zaposlitve
Odločba CSD dolžnice ne oprošča njenih obveznosti poročanja o svojih prizadevanjih v smeri pridobitve zaposlitve za polni delovni čas za celotno preizkusno obdobje, pač pa njen položaj olajšuje le do 09. 01. 2012. Do takrat ima po zakonu pravico delati krajši delovni čas, za naprej pa kljub temu ostaja njena dolžnost, da si prizadeva za polno zaposlitev, vse z namenom čim boljšega poplačila stečajnih upnikov, kar je poglavitni cilj stečajnega postopka.
Navedene različne trditve bo moralo sodišče prve stopnje oceniti in odločiti, kdo je bil v tožbi zajet kot tožena stranka, saj bo od navedene odločitve odvisen nadaljnji potek postopka ali povedano drugače, če je bil tožen A. K. st. bo treba postopek prekiniti, če pa je bil tožen A. K. ml. bo treba s postopkom nadaljevati in odločiti o utemeljenosti zahtevka.
zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom – nepravdni postopek – odvetnik – pooblastilo – pridržanje brez privolitve
Sodišče je pridržani osebi po uradni dolžnosti postavilo odvetnico. Vsebina „pooblastila“ (postavitev tu nadomešča pooblastilo) v sklepu o postavitvi odvetnice ni izrecno opredeljena, vendar v postopkih, kot je obravnavani, pravice odvetnika brez privolitve pridržane osebe opredeljuje ZDZdr, dolžnost skrbnega ravnanja odvetnice pa splošno veljavna pravna pravila o skrbnosti dobrega strokovnjaka.
Zemljiškoknjižno sodišče dovoli vpis lastninske pravice, če izhaja utemeljenost zahtevka za vpis iz listine, na podlagi katere se z zemljiškoknjižnim predlogom vpis zahteva.
Predlagatelj v predlogu ni navedel, da je podlaga za vpis lastninske pravice tudi aneks k pogodbi in sporazum, zato ga sodišče prve stopnje ni bilo dolžno pozivati, da dopolni predlog in predloži navedeni listini na podlagi prvega in drugega odstavka 146. člena ZZK-1.
ZDZdr člen 39, 39/1, 48, 48/1, 53, 60, 61, 61/2, 71, 71/1. ZPacP člen 30, 30/1.
sprejem na zdravljenje brez privolitve v nujnih primerih – duševna motnja – pogoji za zadržanje na zdravljenju brez privolitve
V obravnavanem primeru je šlo za sprejem osebe na zdravljenje brez privolitve v nujnih primerih po 53. čl. ZDZdr. Izpolnjeni so bili pogoji iz 1. odst. 39. čl. ZDZdr. Sodišče je na podlagi izvedeniškega mnenja ugotovilo, da je udeleženec nekritičen za svoje stanje, glede na trenutne sposobnosti ogroža svoje življenje in zdravje, s tem da se ogroža z zatavanjem ob zapustitvi znanega bivališča, ogroža pa tudi druge, ker ne prepozna resne nevarnosti v prometu in lahko povzroči prometno nesrečo z gibanjem v prometnici. To ogrožanje je posledica duševne motnje udeleženca, kot izhaja iz mnenja izvedenca. Zaradi te duševne motnje je imel udeleženec ob izdaji sklepa hudo moteni presojo realnosti in sposobnost obvladovati svoje ravnanje. Poleg tega navedenih vzrokov in ogrožanja ni bilo mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči v smislu 3. alineje 1. odst. 39. čl. ZDZdr, ker je izvedenec ugotovil, da udeleženec ogroža sebe in predstavlja nevarnost za okolico, če je brez stalnega nadzora in stalnega vodenja. Zato nobena druga oblika pomoči ni možna in tudi ne bi bila uspešna.
ZPP člen 133, 133/1. ZIZ člen 61a. ZST-1 člen 34, 34/1, 34/4.
vročanje pravnim osebam – pooblaščenec za sprejem pisanj
Vročevalec mora poskusiti vročitev tistemu delavcu, ki je pooblaščen za sprejem. Če tega delavca ni, se sme pošiljka vročiti osebi, ki jo vročevalec najde v poslovnem prostoru, pri čemer ni pomembno, kakšna dela tak delavec opravlja za naslovnika, niti ni potrebno, da bi bil v delovnem razmerju, lahko ima le pogodbo o delu. Tudi kadar je pravna oseba katerega izmed svojih delavcev določila za svojega pooblaščenca, se pisanje vseeno opravi z izročitvijo osebi, pooblaščeni za sprejem, ali delavcu v poslovnem prostoru, razen če vročevalec najde prav pooblaščenca in mu pisanje vroči neposredno. Prav tako 133. člen ZPP ne predpisuje, da je pisanje za pravno osebo treba vročiti osebi, ki je pooblaščena za zastopanje.
odgovor na tožbo - predlog za vrnitev v prejšnje stanje - zamuda roka
Zgolj s sklicevanjem na nepoznavanje prava ni mogoče utemeljiti predloga za vrnitev v prejšnje stanje, ki je bil podan zaradi zamude 30-dnevnega roka za podajo odgovora na tožbo. To velja še toliko bolj, ker je bila tožena stranka ob prejemu tožbe s pozivom na odgovor opozorjena na rok za vložitev odgovora.
predpogodba – glavna pogodba - zahtevek na sklenitev pogodbe – zahtevek na izstavitev listine
Zakonsko določilo tretjega odstavka 45. člena, da predpogodba veže, če vsebuje bistvene sestavine glavne pogodbe, pomeni, da sta po njej pogodbeni stranki obvezani, da bosta pozneje sklenili drugo glavno pogodbo. Prav takšna vsebina pa jasno izhaja iz pogodbenih določil predpogodbe z dne 16. 05. 1996 (posebej iz določil 5. člena) in ne le iz same naslovitve listine.
varstvo osebnostnih pravic – pravica do časti in dobrega imena - denarna odškodnina za duševne bolečine zaradi kršitve dobrega imena in časti
Pristop, po katerem se presoja prispevke v luči celote in ne le posameznih stavkov, izoliranih iz določenega novinarskega prispevka, je pravilen. Odločilno je namreč končno sporočilo, ki ga prispevek kot celota posreduje gledalcu in namen, ki se z načinom objave zasleduje.
Zavarovanec toženke bi se moral ob potrebni stopnji skrbnosti zavedati, da obstaja možnost, da se pod zapornico znajde tudi človek in tako temu primerno ustrezno poskrbeti za varno spuščanje zapornice tudi v takšnih primerih. Ker tega ni storil, je odgovoren za nastalo škodo. Tožnica je parkirišče na poti na tržnico prečkala že vrsto let, vedela je tudi, da obstajajo druge možne poti, namenjene le pešcem, po katerih bi lahko zapornico zaobšla, a se je zavestno odločila za prečkanje parkirišča mimo zapornice, ker je bila ta pot pač najkrajša. Tožničin prispevek k nastanku škode je polovičen, zato ima pravico le do odškodnine zmanjšane za 50%.
ZDen člen 5, 44, 44/1. ZPP člen 2, 181, 181/1, 339, 339/1, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 343, 354, 354/2. ZNP člen 5, 37.
menjalna pogodba - pravni posel, sklenjen zaradi grožnje, sile ali zvijače državnega organa - vrnitev premoženja - ugotovitvena odločba
Izkazana sila in grožnja državnega organa pri sklenitvi menjalne pogodbe terja vzpostavitev pravnega in dejanskega stanja pred njeno sklenitvijo oziroma poračunavanje vrednosti danih in prevzetih nepremičnin ter odškodnine.
Dejanske ugotovitve ne morejo biti predmet izreka ugotovitvenega predloga kot posledično tudi ne izreka ugotovitvenega sklepa v nepravdnem postopku. Predmet predloga za denacionalizacijo tudi v nepravdnem postopku, ko se smiselno uporabljajo določbe ZPP, so lahko le ugotovitve pravic in pravnih razmerij.
Ravnanje tožene stranke, ki je fotografijo tožničinega avtorskega dela brez tožničinega soglasja neločljivo vpela v samo bistvo novoletne voščilnice (tako na vizualni kot na verbalni ravni), ne predstavlja le kršitve tožničine materialne pravice reproduciranja, marveč tudi njene moralne pravice do spoštovanja dela. Pravila iz 19. člena ZASP namreč ni mogoče vsebinsko razlagati mimo vrednotne podstati moralne avtorske pravice, kakor je opredeljena v 16. členu ZASP.