trditveno in dokazno breme – ugovor neizpolnitve – ugovor krajevne nepristojnosti
Tožena stranka je že v ugovoru zoper sklep o izvršbi podala jasen ugovor v smeri, da naj tožeča stranka predloži dokaze o opravljenih storitvah, ki so obračunane z vtoževanimi računi. Sodišče prve stopnje je zmotno sklepalo na neskladje med navedbami tožene stranke o neopravljenih storitvah tožeče stranke in njenimi pozivi za izstavitev računov. Teh pozivov, ki jih je tožena stranka podala pred izstavitvijo računov, ni mogoče interpretirati kot soglasja tožene stranke h kasneje izstavljenim računom. Ugovore tožene stranke je mogoče povsem jasno razumeti v smeri, da naj tožeča stranka predloži dokazila o tem, da je zaračunane storitve po vtoževanih računih, ki so bili izstavljeni v času od 09. 12. 2004 do 27. 12. 2004, dejansko opravila. V skladu s trditvenim in dokaznim bremenom bi tožeča stranka morala ponuditi trditve in dokaze v tej smeri.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 88/2, 88/5, 204, 204/3.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - utemeljen razlog - rok za podajo odpovedi - rok za sodno varstvo
Prenehanje potreb po opravljanju določenega dela (kot razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga) ni nujno vezano na sočasen sprejem novega akta o sistemizaciji delovnih mest.
ponudba – soglasje - dodatna dela – izračun z izrecnim jamstvom
Potem, ko se je tožena stranka po seznanitvi s strani tožeče stranke o potrebnosti dodatnih del strinjala s tako nastalimi višjimi stroški, se ne more več uspešno sklicevati na ponudbeno ceno.
sodna taksa za pritožbo – zamuda roka za plačilo sodne takse
Iz pritožbi priloženega potrdila o plačilu takse ter podatkov samega spisa izhaja, da je tožena stranka plačala sodno takso za pritožbo pravočasno, to je v roku, ki ga je določilo sodišče prve stopnje in je glede na to je napačna ugotovitev sodne pisarne sodišča prve stopnje, zabeležena v uradnem zaznamku, da taksa za pritožbo ni bila plačana.
Kolektivna pogodba za tekstilne, oblačilne, usnjarske in usnjarsko-predelovalne dejavnosti člen 28. SKPgd člen 51, 51/2.
jubilejna nagrada
Tožnica je bila zaposlena pri pravnem predniku tožene stranke in nato po prekinitvi ves čas do uvedbe stečaja nad toženo stranko. Po seštevku delovne dobe je dosegla 30 let v januarju 2007, kar pomeni, da je treba pri presoji tožbenega zahtevka za plačilo jubilejne nagrade upoštevati predpise (kolektivno pogodbo), ki je veljala v tem času.
ZDen člen 5, 44, 44/1. ZPP člen 2, 181, 181/1, 339, 339/1, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 343, 354, 354/2. ZNP člen 5, 37.
menjalna pogodba - pravni posel, sklenjen zaradi grožnje, sile ali zvijače državnega organa - vrnitev premoženja - ugotovitvena odločba
Izkazana sila in grožnja državnega organa pri sklenitvi menjalne pogodbe terja vzpostavitev pravnega in dejanskega stanja pred njeno sklenitvijo oziroma poračunavanje vrednosti danih in prevzetih nepremičnin ter odškodnine.
Dejanske ugotovitve ne morejo biti predmet izreka ugotovitvenega predloga kot posledično tudi ne izreka ugotovitvenega sklepa v nepravdnem postopku. Predmet predloga za denacionalizacijo tudi v nepravdnem postopku, ko se smiselno uporabljajo določbe ZPP, so lahko le ugotovitve pravic in pravnih razmerij.
neupravičena obogatitev – uporabnina – uporaba solastne stvari – deljena odgovornost – stroški mediacije
Toženec je sredi decembra 2010 poklical tožnika in mu ponudil, da mu izroči ključe solastnih nepremičnin (stavbe). Tožnik se je bil dolžan takoj ustrezno odzvati oziroma sprejeti ključe. Če jih zaradi odsotnosti osebno ni mogel prevzeti sam, bi tožnik lahko za to pooblastil svojega odvetnika ali koga drugega. Zato tožnik po 15.12.2010 ni bil več upravičen do zahtevane uporabnine.
Stroški mediacije niso pravdni stroški, ker gre za stroške v zvezi z alternativnim reševanjem sporov.
motenje posesti – začasna odredba – pogoji za zavarovanje nedenarne terjatve – težko nadomestljiva škoda
Na podlagi življenjskih izkušenj je možno, da posamezniku nastaja težko nadomestljiva škoda, če ne more v svoj dom do svojih osebnih predmetov, ali družbi, če ne more do svojih listin, žiga in če ji je onemogočeno opravljati dejavnost, ni pa to nujno ali samo po sebi razumljivo – tožniki bi morali povedati, zakaj je v njihovem primeru tako. Ob tem pa tožniki niso niti verjetno izkazali, ker sploh niso ničesar v tej smeri navedli, da bo posledice izdane začasne odredbe za toženko mogoče odpraviti oziroma vzpostaviti prejšnje stanje, če bi se v pravdi izkazalo, da tožbeni zahtevek ni utemeljen.
zaznamba sklepa o izvršbi – pogoji za zaznambo izvršbe – vpisi v zemljiško knjigo po uradni dolžnosti – vknjižba hipoteke
Zemljiškoknjižno sodišče po uradni dolžnosti odloči o zaznambi sklepa o izvršbi, s katerim je izvršilno sodišče dovolilo izvršbo na nepremičnino, na podlagi obvestila izvršilnega sodišča, čemur mora biti priložen sklep o izvršbi.
ZPIZ-1 člen 187, 187/1, 187/1-3. Temeljni zakon o pokojninskem zavarovanju (1964) člen 21, 22, 126, 126/1.
zavarovalna doba - obstoj delovnega razmerja - elementi delovnega razmerja
Tožnica v spornem obdobju ni bila v delovnem razmerju, ampak je le pomagala svojemu možu, s katerim se je sporazumno dogovarjala o delu, tožnica pa tudi ni imela določenega fiksnega delovnega časa. Iz tega razloga ni podlage, da bi se to obdobje upoštevalo kot zavarovalna doba.
ZZVZZ člen 80, 81. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 229, 233, 233/1, 235.
začasna zadržanost od dela
Glede na to, da se tožnikovo zdravstveno stanje ni izboljšalo, bi moral njegov osebni zdravnik kot organ tožene stranke (ZZZS) zagotoviti predstavitev imenovanemu zdravniku in predlagati ponovno podaljšanje začasne zadržanosti od dela. Ker tega ni storil, škodljivih posledic, ker zaradi nezmožnosti ni delal, ne more trpeti tožnik, ampak je treba pri njem ugotoviti začasno zadržanost od dela v zahtevanem obdobju.
ZZK-1 člen 22, 22-7, 27, 27/3, 40, 98, 120. ZIZ člen 9, 268.
vpis v zemljiško knjigo - zaznamba prepovedi odtujitve in obremenitve – vpis zaznambe prepovedi odtujitve in obremenitve – vpis v zemljiško knjigo po uradni dolžnosti
Sodišče prve stopnje je v sklepu, s katerim je predlogu za izdajo začasne odredbe ugodilo, odločilo, da se prepoved odtujitve in obremenitve v zemljiški knjigi vknjiži (namesto vpiše ali zaznamuje). Ker ne gre za vpis na predlog, na katerega je zemljiškoknjižno sodišče vezano, ampak za vpis po uradni dolžnosti, je zemljiškoknjižno sodišče vpis dolžno opraviti in to pravilno, torej z zaznambo.
zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom – nepravdni postopek – odvetnik – pooblastilo – pridržanje brez privolitve
Sodišče je pridržani osebi po uradni dolžnosti postavilo odvetnico. Vsebina „pooblastila“ (postavitev tu nadomešča pooblastilo) v sklepu o postavitvi odvetnice ni izrecno opredeljena, vendar v postopkih, kot je obravnavani, pravice odvetnika brez privolitve pridržane osebe opredeljuje ZDZdr, dolžnost skrbnega ravnanja odvetnice pa splošno veljavna pravna pravila o skrbnosti dobrega strokovnjaka.
osebni stečaj – začetek postopka odpusta obveznosti – dodatne obveznosti stečajnega dolžnika med preizkusnim obdobjem – odpust obveznosti – mesečno poročanje dolžnika stečajnemu upravitelju – dolžnost aktivnega iskanja zaposlitve
Odločba CSD dolžnice ne oprošča njenih obveznosti poročanja o svojih prizadevanjih v smeri pridobitve zaposlitve za polni delovni čas za celotno preizkusno obdobje, pač pa njen položaj olajšuje le do 09. 01. 2012. Do takrat ima po zakonu pravico delati krajši delovni čas, za naprej pa kljub temu ostaja njena dolžnost, da si prizadeva za polno zaposlitev, vse z namenom čim boljšega poplačila stečajnih upnikov, kar je poglavitni cilj stečajnega postopka.
Po 5. odstavku 639. člena OZ ima stranka tudi pravico do povračila škode. Vendar te škode ne morejo predstavljati stroški za odpravo napake, ki jih lahko po tretjem odstavku 639. člena OZ zahteva naročnik, ko se odloča med variantami: da bo sam po lastni izbiri odpravil napako na podjemnikov račun ali da bo znižal plačilo, ali pa odstopil od pogodbe. Odškodninski zahtevek za povrnitev škode bi lahko uveljavljala le, če bi zatrjevala in dokazala drugo obliko škode, ne pa napake same.
Zavarovanec toženke bi se moral ob potrebni stopnji skrbnosti zavedati, da obstaja možnost, da se pod zapornico znajde tudi človek in tako temu primerno ustrezno poskrbeti za varno spuščanje zapornice tudi v takšnih primerih. Ker tega ni storil, je odgovoren za nastalo škodo. Tožnica je parkirišče na poti na tržnico prečkala že vrsto let, vedela je tudi, da obstajajo druge možne poti, namenjene le pešcem, po katerih bi lahko zapornico zaobšla, a se je zavestno odločila za prečkanje parkirišča mimo zapornice, ker je bila ta pot pač najkrajša. Tožničin prispevek k nastanku škode je polovičen, zato ima pravico le do odškodnine zmanjšane za 50%.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0070837
ZPP člen 115, 115/2. OZ člen 131, 179.
poseg v pravico do zasebnosti – dokazovanje duševnih bolečin - zaslišanje stranke – neupravičen izostanek z naroka
Pri dokazovanju elementa obstoja duševnih bolečin, zaslišanja stranke ne morejo nadomestiti ostali dokazi (postavitev izvedenca medicinske stroke), ker so le-ti namenjeni objektivizaciji in kontroli povsem subjektivnih občutij posameznika, ki se dokazuje z izpovedbo stranke.