Kolektivna pogodba za tekstilne, oblačilne, usnjarske in usnjarsko-predelovalne dejavnosti člen 28. SKPgd člen 51, 51/2.
jubilejna nagrada
Tožnica je bila zaposlena pri pravnem predniku tožene stranke in nato po prekinitvi ves čas do uvedbe stečaja nad toženo stranko. Po seštevku delovne dobe je dosegla 30 let v januarju 2007, kar pomeni, da je treba pri presoji tožbenega zahtevka za plačilo jubilejne nagrade upoštevati predpise (kolektivno pogodbo), ki je veljala v tem času.
sporazum o razveljavitvi pogodbe o zaposlitvi - pisna oblika - opozorilo na posledice - prava volja
Četudi stranki pri sklenitvi sporazuma o razveljavitvi pogodbe o zaposlitvi nista spoštovali zakonske določbe o obličnosti (sporazum je vsebovan v 2 dokumentih, saj je tožnica podala zaprosilo za sklenitev sporazuma, na katero je tožena stranka odgovorila, sporazum pa tudi ne vsebuje določbe o opozorilu na posledice, ki bodo nastale tožnici zaradi prenehanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi pri uveljavljanju pravic iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti), to avtomatično ne pomeni, da sporazum ni veljaven.
Ker je bilo o predlogu tožene stranke za oprostitev plačila sodne takse za pritožbo že odločeno s sklepom opr. št. I Pg 169/2008 z dne 18. 01. 1010, je prvostopno sodišče ravnalo pravilno, ko je ponovni predlog za plačilo iste sodne takse za pritožbo zavrglo, saj o isti stvari ni dopustno dvakrat odločati. Prav tako je pravilno tudi stališče prvostopnega sodišča, da je ponovni predlog tožene stranke za oprostitev plačila sodne takse za pritožbo prepozen, upoštevaje da je obveznost plačila sodne takse za pritožbo nastala 14. 12. 2009, sklep o oprostitvi plačila sodne takse pa učinkuje od dneva, ko je pri sodišču vložen predlog za oprostitev in velja za vloge in dejanja, za katere je nastala taksna obveznost tega dne ali pozneje.
pobot terjatve in nasprotne terjatve ob začetku stečajnega postopka – odgovornost zaradi opustitve
V obravnavanem primeru je tožena stranka opustila svojo dolžnost iz četrtega odstavka 261. člena ZFPPIPP in upravitelja tožeče stranke ni obvestila o pobotu po prvem odstavku navedenega člena, ki določa, da je upnik v takem primeru stečajnemu dolžniku odgovoren za stroške in drugo škodo, ki jo je imel zaradi upnikove opustitve.
Stečajni dolžnik je s pogodbo o prodaji denarne terjatve odstopil tožnici svojo terjatev do toženke (cesija), zato lahko toženka proti tožnici uveljavlja ugovore, ki jih ima proti njej in tudi tiste ugovore, ki bi jih lahko uveljavljala proti stečajnemu dolžniku, ki se nanašajo na obstoj terjatve, torej tudi ugovor ugasle terjatve (prenehanje terjatve s pobotom).
Sklep stečajnega senata v razmerju do toženke, ki ni bila stranka stečajnega postopka, nima materialno pravnih učinkov.
odgovor na tožbo - predlog za vrnitev v prejšnje stanje - zamuda roka
Zgolj s sklicevanjem na nepoznavanje prava ni mogoče utemeljiti predloga za vrnitev v prejšnje stanje, ki je bil podan zaradi zamude 30-dnevnega roka za podajo odgovora na tožbo. To velja še toliko bolj, ker je bila tožena stranka ob prejemu tožbe s pozivom na odgovor opozorjena na rok za vložitev odgovora.
ZPIZ-1 člen 7, 7/2, 15, 15/2, 19, 33, 33/1, 33/1-3.
status zavarovanca - poslovodna oseba - dvojno zavarovanje
Pri tožniku so bili s tem, ko je bil vpisan v poslovni register RS kot družbenik in poslovodja v družbi z omejeno odgovornostjo, izpolnjeni pogoji za obvezno zavarovanje v RS ne glede na dejstvo, da je bil tožnik že obvezno zavarovan na podlagi delovnega razmerja v Republik Srbiji, saj v času odločanja tožene stranke Sporazum med Republiko Slovenijo in Republiko Srbijo o socialnem zavarovanju še ni veljal.
zadržanje na varovanem oddelku socialno varstvenega zavoda – demenca – svoboda gibanja – nujni postopek – obvezno zastopanje po odvetniku - vsebina pooblastila – pooblastilo
Gre za specifičen nepravdni postopek, v katerem že po naravi stvari ni nujno, da je oseba, glede katere teče postopek, procesno sposobna. Ker gre za nujne postopke, saj se posega v eno temeljnih ustavnih pravic posameznika (do svobode gibanja), bi bilo z njimi nemogoče odlašati do tedaj, dokler ne bi pristojni skrbstveni organ taki osebi postavil skrbnika. Ravno zato je tudi predvideno, da se taki osebi v vsakem primeru zagotovi varstvo njenih pravic in koristi z določitvijo odvetnika po uradni dolžnosti.
Vsebina pooblastila v sklepu o postavitvi odvetnice ni izrecno opredeljena, vendar so odvetnikove pravice opredeljene v ZDZdr, dolžnost skrbnega ravnanja odvetnice pa veljavna pravila o skrbnosti dobrega strokovnjaka.
Ugotovljenega ogrožanja ni možno odvrniti z drugimi oblikami pomoči, kot z bivanjem v varovanem oddelku socialno varstvenega zavoda.
ZPIZ-1 člen 187, 187/1, 187/1-3, 402, 402/1. ZPIZ/92 člen 202, 202/2. MSVN člen 8. ZPP člen 225.
bivši vojaški zavarovanci - starostna pokojnina - povečana zavarovalna doba - sporazum o vprašanjih nasledstva - javna listina - tuja javna listina
Odločba, ki temelji na zakonu Zvezne republike Jugoslavije, predstavlja tujo javno listino. Ta listina, ker v konkretnem primeru ni overjena po posebnem postopku, nima dokazne moči domače javne listine.
MSVN je z ratifikacijo in objavo sicer postal del notranjega pravnega reda RS in se uporablja neposredno, vendar to ne pomeni, da so njegove določbe neposredno uporabljive pri odločanju o pravicah in obveznostih posameznikov.
ZDen člen 5, 44, 44/1. ZPP člen 2, 181, 181/1, 339, 339/1, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 343, 354, 354/2. ZNP člen 5, 37.
menjalna pogodba - pravni posel, sklenjen zaradi grožnje, sile ali zvijače državnega organa - vrnitev premoženja - ugotovitvena odločba
Izkazana sila in grožnja državnega organa pri sklenitvi menjalne pogodbe terja vzpostavitev pravnega in dejanskega stanja pred njeno sklenitvijo oziroma poračunavanje vrednosti danih in prevzetih nepremičnin ter odškodnine.
Dejanske ugotovitve ne morejo biti predmet izreka ugotovitvenega predloga kot posledično tudi ne izreka ugotovitvenega sklepa v nepravdnem postopku. Predmet predloga za denacionalizacijo tudi v nepravdnem postopku, ko se smiselno uporabljajo določbe ZPP, so lahko le ugotovitve pravic in pravnih razmerij.
Navedene različne trditve bo moralo sodišče prve stopnje oceniti in odločiti, kdo je bil v tožbi zajet kot tožena stranka, saj bo od navedene odločitve odvisen nadaljnji potek postopka ali povedano drugače, če je bil tožen A. K. st. bo treba postopek prekiniti, če pa je bil tožen A. K. ml. bo treba s postopkom nadaljevati in odločiti o utemeljenosti zahtevka.
pravica do izjave – izvedensko mnenje pridobljeno izven pravde – vzdrževanje reda na glavni obravnavi – odstranitev stranke z naroka
Ker je sodišče prve stopnje svojo odločitev brez soglasja nasprotne udeleženke oprlo na cenitev, ki je bila narejena izven postopka, je s tem nedopustno poseglo v njeno pravico do izjave in storilo kršitev po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Na ugotovitev, da je bila storjena ta kršitev, ne more vplivati dejstvo, da je bila nasprotna udeleženka odstranjena z naroka zaradi motenja poteka naroka, saj bi ji sodišče cenitev lahko vročilo na drug način in jo pozvalo, da se o njeni uporabi izjavi.
delna neizpolnitev – škoda – obvestilo o napaki– jamčevanje za napake
Pravna posledica neizpolnitve pogodbenih obveznosti je namreč v skladu s 103. členom OZ zahtevek na izpolnitev obveznosti ali pod določenimi pogoji odstop od pogodbe, v vsakem primeru pa lahko pogodbi zvesta stranka zahteva tudi povračilo škode. Glede na to, da je pogodbena cena znašala skupaj 1.423.800,00 SIT, račun toženca št. 25-2005 z dne 18. 10. 2009 pa se je glasil na 972.000 SIT, sta pravdni stranki pogodbeno ceno očitno soglasno znižali.
Iz trditev tožnika na prvi stopnji izhaja, da je toženca takoj po tem, ko je ta objekt zapustil, večkrat na dan klical in pozival, naj delo dokonča in odpravi napake. Zgolj takšno večkratno pozivanje k odpravi napak pa ne zadošča za uspešno uveljavitev jamčevalnih sankcij.
ZRPJN člen 9, 9/2, 23, 23/5. ZJN člen 20, 20/4. OZ člen 190.
revizija postopkov javnega naročanja – pravica do pravnega sredstva zoper odločbo Državne revizijske komisije – evropska sredstva
Zoper odločbo Državna revizijska komisija ni rednega ali izrednega pravnega sredstva, sodno varstvo je zagotovljeno le v postopku povračila škode pred sodiščem splošne pristojnosti. Inšpektorat za finance Urada za nadzor proračuna in Računsko sodišče RS res ugotavljata, da je tožeča stranka za izbiro izvajalca uporabila nepravilen postopek. Vendar po oceni pritožbenega sodišča tega ni mogoče opredeliti kot nepravilno porabo sredstev, saj tožena stranka kljub pravočasni in pravilni obveščenosti ni sprožila postopka revizije pred DRK, v katerem bi uveljavljala zatrjevane kršitve postopka izbire izvajalcev, ter tudi zato, ker sta pravdni stranki v Pogodbo zapisali, da so bili izvajalci izbrani v skladu z ZJN.
razveljavitev klavzule o izvršljivosti – sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine – ne bis in idem
Stališče sodišča prve stopnje, da nov izvršilni postopek po predlogu upnika zoper družbenike predstavlja oviro za postopek odločanja o razveljavitvi klavzule o pravnomočnosti, ne vsebuje ugotovitve, ali je predlagateljica zoper sklep o izvršbi vložila ugovor, s katerim je zatrjevala, da odločba, na kateri je bil izdan sklep o izvršbi, še ni izvršljiva. Le, če bi ugotovilo, da takega ugovora ni podala ali pa da ga je, pa je bil pravnomočno zavrnjen, bi bila pravilna odločitev sodišča prve stopnje o zavrženju njenega predloga za razveljavitev klavzule o pravnomočnosti izvršilnega naslova po načelu „ne bis in idem“. Začeta izvršba zoper družbenike na podlagi izvršilnega naslova zoper družbo pa še ni ovira za odločanje o predlogu družbenikov, da se klavzula o izvršljivosti odločbe zoper družbo, kot prvotnega dolžnika, razveljavi.
URS člen 2, 14, 14/2, 22, 23. EKČP člen 6. ZFPPIPP člen 21, 21/2, 71, 392, 392/1, 392/2, 408. SPZ člen 8.
enakost pred zakonom - enako varstvo pravic - načelo pravne države - sodna praksa kot vir prava - terjatev javnega sklada
Načelo enakosti pred zakonom ne pomeni, da predpis ne bi smel različno urejati položajev pravnih subjektov, pač pa, da tega ne sme početi samovoljno, brez razumnega in stvarnega razloga.
Kršitev načel pravne in socialne države ni mogoče uveljavljati brez povezav s konkretno prizadeto človekovo pravico.
Sodna praksa v Republiki Sloveniji ni formalen, temveč sekundaren vir prava, ki zagotavlja enotno uporabo formalnih virov prava. Primeri iz sodne prakse vežejo sodišča v odločanju v podobnih primerih, vendar ne formalno, temveč zgolj z močjo uporabljene argumentacije.
ZDZdr člen 2, 2/10, 61. ZPacP člen 21, 26, 28, 29, 32, 35. ZNP člen 37.
pridržanje oseb v psihiatričnih zdravstvenih organizacijah – prisilna hospitalizacija - pravni interes za pritožbo
Z izpodbijanim sklepom se je postopek pridržanja končal z ustavitvijo, ki je za osebo, glede katere se je postopek vodil, najbolj ugoden. Izpodbijane odločbe namreč ni mogoče spremeniti na način, ki bi bil zanjo bolj ugoden. Pravni interes za pritožbeni preizkus določene zadeve ni podan, če želi stranka ali celo zgolj njen pooblaščenec odgovor na določena vprašanja, pa četudi so v neki povezavi s tem postopkom ali so pomembna zaradi morebitnih drugih postopkov.
Ker nobeden izmed solastnikov ni izkazal interesa za fizično delitev stvari v naravi niti interesa za fizično delitev z izplačilom razlike v vrednosti, je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, da se sporne nepremičnine prodajo in kupnina razdeli med predlagatelje in nasprotna udeleženca, glede na njihove solastne deleže.
Navedbe, podane šele v fazi pritožbenega postopka, so prepozne in zato neupoštevne, saj nasprotni udeleženec tudi v pritožbi ni izkazal, da jih brez svoje krivde ni mogel pravočasno navesti.
OBLIGACIJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO
VSL0068281
OZ člen 435, 435/1. SPZ člen 40.
nedopustnost izvršbe – lastništvo premičnine
Tožena stranka je prerekala trditve, da bi tožnik sam kupil računalnik, kar je tudi potrdil dokazni postopek, saj je bilo ugotovljeno, da tožnik ni plačal monitorja, saj je bil plačan s plačilno kartico njegove sestre. Prvo sodišče pravilno ugotavlja, da je tožnik skupaj s sestro in materjo prišel v trgovino, kjer se je kupil monitor, kar pa še ne pomeni, kljub dejstvu, da je bil tožnik vpisan na računu, da je postal njegov lastnik.
določanje preživnine za otroka – določanje višine preživnine – preživljanje polnoletnih otrok – materialne in pridobitne zmožnosti – upoštevanje prihrankov preživninskega zavezanca
Višino preživnine se določi glede na materialne in pridobitne zmožnosti zavezanca, torej tudi ob upoštevanju njegovega premoženjskega stanja, zato ni mogoče slediti pritožbenim navedbam, da se toženkinih prihrankov ne bi smelo upoštevati.