pobot terjatve in nasprotne terjatve ob začetku stečajnega postopka – odgovornost zaradi opustitve
V obravnavanem primeru je tožena stranka opustila svojo dolžnost iz četrtega odstavka 261. člena ZFPPIPP in upravitelja tožeče stranke ni obvestila o pobotu po prvem odstavku navedenega člena, ki določa, da je upnik v takem primeru stečajnemu dolžniku odgovoren za stroške in drugo škodo, ki jo je imel zaradi upnikove opustitve.
ZDR člen 82, 82/1, 88, 88/1, 88/1-1, 88/2, 118, 118/2.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - utemeljen razlog - sodna razveza - odločanje po uradni dolžnosti - dokazovanje
Redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga ni zakonita, saj je toženec pred podajo odpovedi tožnici, ki je bila zaposlena za nedoločen čas, z drugo delavko, ki je bila zaposlena za določen čas, sklenil pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas za isto delo.
primerna višina odškodnine – delno plačilo po pravnomočni sodbi
Tožnik je v prometni nezgodi utrpel raztrganino na čelu, v levi goleni, odrgnine v predelu pogačice in desnega komolca, nihajno poškodbo vratu, lažji pretres možganov s posledično posttravmatskim psihooorganskim sindromom. Odškodnina v višini 25.000 EUR za vse oblike škode je primerna.
Delodajalec mora tako v pisni obdolžitvi kot v izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi konkretizirati kršitev in znake kaznivega dejanja, ki se delavcu očita, ni pa potrebno, da navede pravno kvalifikacijo kaznivega dejanja. Četudi navede napačno pravno kvalifikacijo očitane kršitve, to ne vpliva na zakonitost odpovedi.
ZDR člen 7, 88, 88/1, 88/1-1, 88/3, 90, 90/3, 92, 92/2, 109. ZOFVI člen 115. Kolektivna pogodba za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji člen 64.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - zaposlitev pod spremenjenimi pogoji - ustrezna zaposlitev - odpravnina - odpovedni rok - vzgoja in izobraževanje - in favorem laboratoris
Določba panožne kolektivne pogodbe, da se pri izračunu odpravnine, upošteva skupna delovna doba pri delodajalcu, ki je podal redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, in pri drugih javnih zavodih s področja vzgoje in izobraževanja ne glede na prekinitve, je ugodnejša od zakonske določbe, tako da jo je pri odločitvi o utemeljenosti tožbenega zahtevka za plačilo višje odpravnine treba upoštevati.
Kolektivna pogodba za tekstilne, oblačilne, usnjarske in usnjarsko-predelovalne dejavnosti člen 28. SKPgd člen 51, 51/2.
jubilejna nagrada
Tožnica je bila zaposlena pri pravnem predniku tožene stranke in nato po prekinitvi ves čas do uvedbe stečaja nad toženo stranko. Po seštevku delovne dobe je dosegla 30 let v januarju 2007, kar pomeni, da je treba pri presoji tožbenega zahtevka za plačilo jubilejne nagrade upoštevati predpise (kolektivno pogodbo), ki je veljala v tem času.
Tožnik je tožbo umaknil, ko je tožena stranka izpolnila le neznatni del tožbenega zahtevka, tako da je treba šteti, da je v postopku uspel le v neznatnem delu. Iz tega razloga je pravilna odločitev, da sam krije svoje stroške postopka.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - kriteriji za izbiro - delovna uspešnost - del plače iz naslova delovne uspešnosti - zaposlitev pod spremenjenimi pogoji
Tožena stranka (njen direktor) pri izbiri delavca, ki mu bo podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ni bila dolžna upoštevati tistega kriterija, ki je bil v pogodbi o zaposlitvi določen za ugotavljanje delovne uspešnosti in za dodatno plačilo iz tega naslova, ampak je lahko tožnika kot presežnega delavca določila na podlagi drugega kriterija.
sporazum o razveljavitvi pogodbe o zaposlitvi - pisna oblika - opozorilo na posledice - prava volja
Četudi stranki pri sklenitvi sporazuma o razveljavitvi pogodbe o zaposlitvi nista spoštovali zakonske določbe o obličnosti (sporazum je vsebovan v 2 dokumentih, saj je tožnica podala zaprosilo za sklenitev sporazuma, na katero je tožena stranka odgovorila, sporazum pa tudi ne vsebuje določbe o opozorilu na posledice, ki bodo nastale tožnici zaradi prenehanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi pri uveljavljanju pravic iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti), to avtomatično ne pomeni, da sporazum ni veljaven.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 88/2, 88/5, 204, 204/3.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - utemeljen razlog - rok za podajo odpovedi - rok za sodno varstvo
Prenehanje potreb po opravljanju določenega dela (kot razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga) ni nujno vezano na sočasen sprejem novega akta o sistemizaciji delovnih mest.
izbris in razveljavitev znamke - celostni pristop - slaba vera - omejitev pravic iz znamke
Slaba vera je subjektivno stanje, namen, ki ni združljiv s sprejetimi standardi poštenega in etičnega ravnanja. Preverja se z objektivnimi dejstvi in ga je treba ocenjevati od primera do primera, ocena pa se opravi z vidika „splošnega poznavanja zadevnega gospodarskega področja“.
V pristojnosti predstojnika je, da uradnika oceni, sodišče pa lahko presodi le zakonitost ocene. Pri tem je omejeno na presojo pravilnega vrednotenja kriterijev iz ZJU. Ker je bilo v konkretnem primeru v okviru te presoje ugotovljeno, da je tožnica delo sicer opravljala kvalitetno, a da ni bila dovolj hitra oz. učinkovita, je pravilen zaključek, da je njena ocena "dobro" (in ne "odlično") zakonita.
Sodišče nove izvedenke ni postavilo na predlog ali po krivdi nasprotne udeleženke, temveč po tem, ko je po lastni presoji razrešilo prvo izvedenko. Stroški nove izvedenke zato niso separatni stroški nasprotne udeleženke, temveč skupni stroški obeh udeležencev.
ZPP člen 286a, 286a/1. Splošne uzance za blagovni promet (1954) uzanca 203, 203/2.
prekluzija - pobotni ugovor - nesubstanciran ugovor - pisni poziv - blagovni promet - napake volje - uzance
V skladu s prvim odstavkom 286.a člena ZPP lahko sodiščem strankam s pisnim pozivom naloži, da v roku, ki ga določi, odgovorijo na posamezna vprašanja glede okoliščin, ki so pomembne za odločitev, da dopolnijo ali dodatno obrazložijo svoje predhodne navedbe, predlagajo dodatne dokaze, predložijo listine, na katere so se sklicevale in drugo. Kot izhaja iz navedenega mora biti poziv dovolj konkreten in usmerjen.
Izrek mora biti oblikovan tako, da je jasen in nedvoumen. Ker je s sklepom o izvršbi dolžniku naloženo, da upniku v roku 8 dni poravna terjatev v višini, kot izhaja iz predloga za izvršbo, sklepa o izvršbi ni mogoče vzdržati v veljavi za terjatev, ki je uveljavljena šele z razširitvijo tožbenega zahtevka.
ponudba – soglasje - dodatna dela – izračun z izrecnim jamstvom
Potem, ko se je tožena stranka po seznanitvi s strani tožeče stranke o potrebnosti dodatnih del strinjala s tako nastalimi višjimi stroški, se ne more več uspešno sklicevati na ponudbeno ceno.
prijava terjatve – prepozna prijava terjatve – zavrženje prijave – prekluziven rok za prijavo terjatve – vrnitev v prejšnje stanje
Rok za prijavo terjatve v stečajnem postopku je prekluziven in ga ni moč podaljšati. Če upnik zamudi rok za prijavo terjatve, njegova terjatev v razmerju do stečajnega dolžnika preneha in sodišče zavrže prepozno prijavo terjatve.
Ker v postopku zaradi insolventnosti ni mogoče zahtevati vrnitve v prejšnje stanje, upnik s pritožbenimi navedbami, da je rok za prijavo terjatve zamudil iz opravičenega vzroka, in sicer zaradi bolezni ter zdravljenja v bolnišnici v Celje, ne more uspeti.
trditveno in dokazno breme – ugovor neizpolnitve – ugovor krajevne nepristojnosti
Tožena stranka je že v ugovoru zoper sklep o izvršbi podala jasen ugovor v smeri, da naj tožeča stranka predloži dokaze o opravljenih storitvah, ki so obračunane z vtoževanimi računi. Sodišče prve stopnje je zmotno sklepalo na neskladje med navedbami tožene stranke o neopravljenih storitvah tožeče stranke in njenimi pozivi za izstavitev računov. Teh pozivov, ki jih je tožena stranka podala pred izstavitvijo računov, ni mogoče interpretirati kot soglasja tožene stranke h kasneje izstavljenim računom. Ugovore tožene stranke je mogoče povsem jasno razumeti v smeri, da naj tožeča stranka predloži dokazila o tem, da je zaračunane storitve po vtoževanih računih, ki so bili izstavljeni v času od 09. 12. 2004 do 27. 12. 2004, dejansko opravila. V skladu s trditvenim in dokaznim bremenom bi tožeča stranka morala ponuditi trditve in dokaze v tej smeri.
sodna taksa za pritožbo – zamuda roka za plačilo sodne takse
Iz pritožbi priloženega potrdila o plačilu takse ter podatkov samega spisa izhaja, da je tožena stranka plačala sodno takso za pritožbo pravočasno, to je v roku, ki ga je določilo sodišče prve stopnje in je glede na to je napačna ugotovitev sodne pisarne sodišča prve stopnje, zabeležena v uradnem zaznamku, da taksa za pritožbo ni bila plačana.
Z opustitvijo opozorila na nevarnost poškodovane stopnice je zavarovanka tožene stranke ustvarila neposredno škodno nevarnost, s čimer je izkazano njeno protipravno ravnanje.