ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 88/3. ZPIZ-1 člen 102, 103. ZZRZI člen 40. ZPP člen 213, 300.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - invalid III. kategorije - komisija za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi - diskriminacija - odškodnina - dokazovanje - razdružitev postopka - načelo ekonomičnosti
Redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga tožniku - invalidu III. kategorije invalidnosti - je zakonita, saj tožena stranka ni razpolagala s prostim delovnim mestom, ki bi bilo ustrezno za tožnika, kot je ugotovila komisija za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi, odpoved pa tudi ni bila posledica diskriminatornega ravnanja tožene stranke.
ZDR člen 7, 88, 88/1, 88/1-1, 88/3, 90, 90/3, 92, 92/2, 109. ZOFVI člen 115. Kolektivna pogodba za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji člen 64.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - zaposlitev pod spremenjenimi pogoji - ustrezna zaposlitev - odpravnina - odpovedni rok - vzgoja in izobraževanje - in favorem laboratoris
Določba panožne kolektivne pogodbe, da se pri izračunu odpravnine, upošteva skupna delovna doba pri delodajalcu, ki je podal redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, in pri drugih javnih zavodih s področja vzgoje in izobraževanja ne glede na prekinitve, je ugodnejša od zakonske določbe, tako da jo je pri odločitvi o utemeljenosti tožbenega zahtevka za plačilo višje odpravnine treba upoštevati.
Delodajalec mora tako v pisni obdolžitvi kot v izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi konkretizirati kršitev in znake kaznivega dejanja, ki se delavcu očita, ni pa potrebno, da navede pravno kvalifikacijo kaznivega dejanja. Četudi navede napačno pravno kvalifikacijo očitane kršitve, to ne vpliva na zakonitost odpovedi.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - dolžnost obveščanja
Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi, v kateri je tožena stranka tožniku očitala, da je pred nastopom dela ni obvestil o prebolelem srčnem infarktu (in da o tem tudi ni obvestil zdravnika pri predhodnem preventivnem zdravstvenem pregledu), ni zakonita, saj tožena stranka ni dokazala, da bi tožnikova okvara na srcu kakorkoli vplivala na opravljanje dela po pogodbi o zaposlitvi.
odškodnina za nepremoženjsko škodo - poškodba glave - valorizacija že plačanega dela odškodnine
Višina odškodnine za nepremoženjsko škodo iz naslova telesnih bolečin in neugodnosti v zvezi z zdravljenjem, strahu, duševnih bolečin zaradi skaženosti in zmanjšanja življenjskih aktivnosti v zvezi z utrpelim odprtim zlomom čelnice ter možganskimi kontuzijami in posledično razvitim postkontuzijskim sindromom ter posttravmatsko stresno motnjo.
Za osebo, ki nima nikakršnega premoženja niti prejemkov, bi pogojevanje plačila sodne takse za dopustitev oprave posameznega procesnega dejanja – pritožbe, pomenilo poseg v ustavno zajamčeno pravico do pravnega sredstva.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - kriteriji za izbiro - delovna uspešnost - del plače iz naslova delovne uspešnosti - zaposlitev pod spremenjenimi pogoji
Tožena stranka (njen direktor) pri izbiri delavca, ki mu bo podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ni bila dolžna upoštevati tistega kriterija, ki je bil v pogodbi o zaposlitvi določen za ugotavljanje delovne uspešnosti in za dodatno plačilo iz tega naslova, ampak je lahko tožnika kot presežnega delavca določila na podlagi drugega kriterija.
ZFPPIPP člen 442, 443, 443/1. ZFPPIPP-A člen 33, 33/2.
izbris družbe iz sodnega registra brez likvidacije-pravni naslednik izbrisane družbe-aktivni družbenik-odgovornost družbenikov za obveznosti izbrisane družbe-nadaljevanje postopka proti družbenikom po izbrisu družbe brez likvidacije
Ker družba, zoper katero je bil začet sodni postopek po izbrisu ne obstaja več, predstavlja ureditev v 442. čl. ZFPPIPP pravno podlago za nadaljevanje postopka zoper njene družbenike kot pravne naslednike.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 88/2, 88/5, 204, 204/3.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - utemeljen razlog - rok za podajo odpovedi - rok za sodno varstvo
Prenehanje potreb po opravljanju določenega dela (kot razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga) ni nujno vezano na sočasen sprejem novega akta o sistemizaciji delovnih mest.
sporazum o razveljavitvi pogodbe o zaposlitvi - pisna oblika - opozorilo na posledice - prava volja
Četudi stranki pri sklenitvi sporazuma o razveljavitvi pogodbe o zaposlitvi nista spoštovali zakonske določbe o obličnosti (sporazum je vsebovan v 2 dokumentih, saj je tožnica podala zaprosilo za sklenitev sporazuma, na katero je tožena stranka odgovorila, sporazum pa tudi ne vsebuje določbe o opozorilu na posledice, ki bodo nastale tožnici zaradi prenehanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi pri uveljavljanju pravic iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti), to avtomatično ne pomeni, da sporazum ni veljaven.
sodna taksa za pritožbo – zamuda roka za plačilo sodne takse
Iz pritožbi priloženega potrdila o plačilu takse ter podatkov samega spisa izhaja, da je tožena stranka plačala sodno takso za pritožbo pravočasno, to je v roku, ki ga je določilo sodišče prve stopnje in je glede na to je napačna ugotovitev sodne pisarne sodišča prve stopnje, zabeležena v uradnem zaznamku, da taksa za pritožbo ni bila plačana.
ponudba – soglasje - dodatna dela – izračun z izrecnim jamstvom
Potem, ko se je tožena stranka po seznanitvi s strani tožeče stranke o potrebnosti dodatnih del strinjala s tako nastalimi višjimi stroški, se ne more več uspešno sklicevati na ponudbeno ceno.
V pristojnosti predstojnika je, da uradnika oceni, sodišče pa lahko presodi le zakonitost ocene. Pri tem je omejeno na presojo pravilnega vrednotenja kriterijev iz ZJU. Ker je bilo v konkretnem primeru v okviru te presoje ugotovljeno, da je tožnica delo sicer opravljala kvalitetno, a da ni bila dovolj hitra oz. učinkovita, je pravilen zaključek, da je njena ocena "dobro" (in ne "odlično") zakonita.
Ker je od takrat, ko si je toženec kot delavec tožeče stranke domnevno neupravičeno prisvojil kupnino, ki bi morala biti nakazana tožeči stranki, do vložitve tožbe minilo več kot 5 let, je tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine neutemeljen, ker je terjatev zastarala. Daljšega zastaralnega roka (do časa, ki je določen za zastaranje kazenskega pregona) ni mogoče upoštevati, saj toženec za opisano ravnanje ni bil pravnomočno obsojen.
trditveno in dokazno breme – ugovor neizpolnitve – ugovor krajevne nepristojnosti
Tožena stranka je že v ugovoru zoper sklep o izvršbi podala jasen ugovor v smeri, da naj tožeča stranka predloži dokaze o opravljenih storitvah, ki so obračunane z vtoževanimi računi. Sodišče prve stopnje je zmotno sklepalo na neskladje med navedbami tožene stranke o neopravljenih storitvah tožeče stranke in njenimi pozivi za izstavitev računov. Teh pozivov, ki jih je tožena stranka podala pred izstavitvijo računov, ni mogoče interpretirati kot soglasja tožene stranke h kasneje izstavljenim računom. Ugovore tožene stranke je mogoče povsem jasno razumeti v smeri, da naj tožeča stranka predloži dokazila o tem, da je zaračunane storitve po vtoževanih računih, ki so bili izstavljeni v času od 09. 12. 2004 do 27. 12. 2004, dejansko opravila. V skladu s trditvenim in dokaznim bremenom bi tožeča stranka morala ponuditi trditve in dokaze v tej smeri.
prevalitev plačila takse na nasprotno stranko – kdo plača takso oproščene stranke – obveznost plačila sodnih taks – oprostitev plačila sodnih taks
17. člen ZST, se od sedaj veljavne ureditve po 15. členu ZST-1 razlikuje v tem, da je taksno obveznost stranke, ki je v postopku uspela in je bila plačila taks oproščena, prevalil na drugo stranko zgolj v pravdnem in kazenskem postopku ter v postopku izvršbe in zavarovanja, pa še to zgolj v sorazmerju z njenim uspehom. Glede na to, da je šlo v konkretnem primeru za nepravdni postopek, sodišče prve stopnje ni imelo zakonske podlage za odločitev, da je plačilo sodne takso za sklep, ki bi jo bila sicer dolžna plačati predlagateljica, če je sodišče ne bi oprostilo njenega plačila, prevalilo na prvega nasprotnega udeleženca.
prijava terjatve – prepozna prijava terjatve – zavrženje prijave – prekluziven rok za prijavo terjatve – vrnitev v prejšnje stanje
Rok za prijavo terjatve v stečajnem postopku je prekluziven in ga ni moč podaljšati. Če upnik zamudi rok za prijavo terjatve, njegova terjatev v razmerju do stečajnega dolžnika preneha in sodišče zavrže prepozno prijavo terjatve.
Ker v postopku zaradi insolventnosti ni mogoče zahtevati vrnitve v prejšnje stanje, upnik s pritožbenimi navedbami, da je rok za prijavo terjatve zamudil iz opravičenega vzroka, in sicer zaradi bolezni ter zdravljenja v bolnišnici v Celje, ne more uspeti.
Sodišče nove izvedenke ni postavilo na predlog ali po krivdi nasprotne udeleženke, temveč po tem, ko je po lastni presoji razrešilo prvo izvedenko. Stroški nove izvedenke zato niso separatni stroški nasprotne udeleženke, temveč skupni stroški obeh udeležencev.
Z opustitvijo opozorila na nevarnost poškodovane stopnice je zavarovanka tožene stranke ustvarila neposredno škodno nevarnost, s čimer je izkazano njeno protipravno ravnanje.
Ker je bilo o predlogu tožene stranke za oprostitev plačila sodne takse za pritožbo že odločeno s sklepom opr. št. I Pg 169/2008 z dne 18. 01. 1010, je prvostopno sodišče ravnalo pravilno, ko je ponovni predlog za plačilo iste sodne takse za pritožbo zavrglo, saj o isti stvari ni dopustno dvakrat odločati. Prav tako je pravilno tudi stališče prvostopnega sodišča, da je ponovni predlog tožene stranke za oprostitev plačila sodne takse za pritožbo prepozen, upoštevaje da je obveznost plačila sodne takse za pritožbo nastala 14. 12. 2009, sklep o oprostitvi plačila sodne takse pa učinkuje od dneva, ko je pri sodišču vložen predlog za oprostitev in velja za vloge in dejanja, za katere je nastala taksna obveznost tega dne ali pozneje.