individualna pogodba o zaposlitvi - poslovodni delavec - plača - nadurno delo - prerazporejen delovni čas - znižanje plače
Tožnik, ki je imel sicer sklenjeno individualno pogodbo o zaposlitvi za delovno mesto vodja gostinstva, ni bil poslovodna oseba pri toženi stranki, zaradi česar s pogodbo o zaposlitvi stranki nista mogli drugače urediti pravic in obveznosti iz delovnega razmerja, kot so urejene v ZDR oz. kolektivnih pogodbah. V skladu s tem se tudi nista mogli dogovoriti, da tožnik ni upravičen do plačila za delo, ki ga opravi preko polnega delovnega časa oz. da je plačilo za to delo že vsebovano v plači.
ZIZ člen 270, 272. ZDR člen 83, 83/2, 88, 88/1, 88/1-3.
začasna odredba - verjetno izkazana terjatev - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - izostanek z dela - zagovor
Verjetnost obstoja terjatve ni izkazana zgolj s tem, da je bil tožnik v času postopka redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga v tujini in da se zagovora ni udeležil.
Ker priča, ki je bila pravilno vabljena na narok, na narok ni pristopila, svoje odsotnosti pa tudi ni opravičila, je sodišče prve stopnje utemeljeno izdalo sklep, da se pričo kaznuje z denarno kaznijo v višini 500,00 EUR.
kreditna pogodba – odstop od pogodbe – vračilo posojila - anuiteta – zastaranje anuitet – zastaralni rok – občasne terjatve – splošni zastaralni rok
Anuiteta ni občasna terjatev, pač pa gre za odplačevanje celote po posameznih delih, le da se tej celoti (glavnici) pridružijo obresti.
Tožeča stranka je skladno odstopila od pogodbe, s čimer ni več mogoče govoriti o dolgovanju anuitet, temveč je z odstopom, torej naenkrat, dospel celoten preostanek terjatve tožeče stranke. Gre za enkratno dajatev, za katero velja petletni zastaralni rok, kljub temu, da njeno višino opredeljuje tudi obrestna mera zamudnih obresti.
prisilna hospitalizacija – vrednost predmeta – odmera nagrade odvetniku
Pravilno je stališče pritožbe, da je vrednost predmeta v tej zadevi 4.000,00 EUR. Vrednost predmeta je namreč določiti po določilu 2. odstavka 22. člena Zakona o odvetniški tarifi.
stroški postopka - umik tožbe – poseben sklep o stroških
325. člen ZPP ureja situacijo, ko sodišče s sodbo oziroma s sklepom ne odloči o vseh zahtevkih ali ne odloči o delu zahtevka, vendar pa to ni posledica namerne odločitve, ampak napake.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0069905
ZPP člen 180, 180/1. ZASP člen 129, 130, 130/1, 158, 158/1, 159, 159/4, 168, 168/3.
javno priobčevanje fonogramov – nepooblaščeno predvajanje fonogramov – civilna kazen – dolžnost uporabnikov do obveščanja – določnost tožbenega zahtevka
Uporabniki del iz repertoarja kolektivne organizacije lahko kadar koli zahtevajo sklenitev pogodbe o neizključnem prenosu pravice za uporabo teh del, v kolikor pa dela uporabljajo brez neizključnega prenosa ustrezne pravice, so dolžni enkrat mesečno predložiti kolektivni organizaciji podatke o njihovi uporabi.
Določnost tožbenega zahtevka zahteva, da je tožbeni zahtevek konkretno opredeljen, kar pri denarnem zahtevku pomeni, da mora biti naveden določen znesek denarja.
Zgolj dejstvo, da je preživninska upravičenka svoj delež na skupni stanovanjski hiši podarila hčerki, še ne pomeni, da si je sama poslabšala gmotni položaj in da zato ni upravičena do preživnine.
Ker je bilo o predlogu tožene stranke za oprostitev plačila sodne takse za pritožbo že odločeno s sklepom opr. št. I Pg 169/2008 z dne 18. 01. 1010, je prvostopno sodišče ravnalo pravilno, ko je ponovni predlog za plačilo iste sodne takse za pritožbo zavrglo, saj o isti stvari ni dopustno dvakrat odločati. Prav tako je pravilno tudi stališče prvostopnega sodišča, da je ponovni predlog tožene stranke za oprostitev plačila sodne takse za pritožbo prepozen, upoštevaje da je obveznost plačila sodne takse za pritožbo nastala 14. 12. 2009, sklep o oprostitvi plačila sodne takse pa učinkuje od dneva, ko je pri sodišču vložen predlog za oprostitev in velja za vloge in dejanja, za katere je nastala taksna obveznost tega dne ali pozneje.
Ob upoštevanju ugotovljenega dejstva, da iz priloge A11 izhaja sodelovanje toženca s financiranjem v treh korakih, pri čemer bi toženec v prvem koraku sofinanciral nabavo surovin in kemikalij v znesku 14.518,00 EUR, česar pa ugotovljeno toženec ni plačal, je pravilna dokazna ocena toženčeve izpovedbe in je pravilen zaključek sodišča prve stopnje o neobstoju kunkludentnega ravnanja, ki bi lahko štelo za vstop toženca v posel oz. za sprejem ponudbe v smislu 2. odstavka 38. člena OZ.
odškodnina za nepremoženjsko škodo - poškodba glave - valorizacija že plačanega dela odškodnine
Višina odškodnine za nepremoženjsko škodo iz naslova telesnih bolečin in neugodnosti v zvezi z zdravljenjem, strahu, duševnih bolečin zaradi skaženosti in zmanjšanja življenjskih aktivnosti v zvezi z utrpelim odprtim zlomom čelnice ter možganskimi kontuzijami in posledično razvitim postkontuzijskim sindromom ter posttravmatsko stresno motnjo.
Sodišče nove izvedenke ni postavilo na predlog ali po krivdi nasprotne udeleženke, temveč po tem, ko je po lastni presoji razrešilo prvo izvedenko. Stroški nove izvedenke zato niso separatni stroški nasprotne udeleženke, temveč skupni stroški obeh udeležencev.
Ker je od takrat, ko si je toženec kot delavec tožeče stranke domnevno neupravičeno prisvojil kupnino, ki bi morala biti nakazana tožeči stranki, do vložitve tožbe minilo več kot 5 let, je tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine neutemeljen, ker je terjatev zastarala. Daljšega zastaralnega roka (do časa, ki je določen za zastaranje kazenskega pregona) ni mogoče upoštevati, saj toženec za opisano ravnanje ni bil pravnomočno obsojen.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSM0021213
KZ-1 člen 141, 141/1, 141/3, 266, 324, 324/1, 324/1-4. ZKP člen 95, 95/1, 96, 96/1, 98, 98/1, 218, 218/1, 358, 358-1, 358-3, 383, 394, 394/1, 392, 392/5. ZPol člen 47.
nujni vstop v tuje stanovanje – izključitev protipravnosti – kaznivo dejanje kršitve nedotakljivosti stanovanja – kaznivo dejanje kršitve človeškega dostojanstva z zlorabo uradnega položaja ali uradnih pravic – konkretna nevarnost za ljudi in premoženje – kaznivo dejanje predrzne vožnje v cestnem prometu - hišna preiskava brez odredbe
Nujni vstop v stanovanje po prvem odstavku 218. člena ZKP kot razlog za izključitev protipravnosti pri kaznivem dejanju po tretjem in prvem odstavku 141. člena KZ-1.
Stečajni dolžnik je s pogodbo o prodaji denarne terjatve odstopil tožnici svojo terjatev do toženke (cesija), zato lahko toženka proti tožnici uveljavlja ugovore, ki jih ima proti njej in tudi tiste ugovore, ki bi jih lahko uveljavljala proti stečajnemu dolžniku, ki se nanašajo na obstoj terjatve, torej tudi ugovor ugasle terjatve (prenehanje terjatve s pobotom).
Sklep stečajnega senata v razmerju do toženke, ki ni bila stranka stečajnega postopka, nima materialno pravnih učinkov.
Dejstvo, da ima tožena stranka (družba z omejeno odgovornostjo) odprt poštni predal, nima nobenega vpliva na način, kako se ji vročajo sodne pošiljke. Najem poštnega predala je stvar razmerja med najemnikom in pošto, skladno z ZPP pa se sodna pisanja v vsakem primeru vročajo skladno z zakonskimi določbami, torej na sedežu tožene stranke (in ne v poštni predal).
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - dolžnost obveščanja
Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi, v kateri je tožena stranka tožniku očitala, da je pred nastopom dela ni obvestil o prebolelem srčnem infarktu (in da o tem tudi ni obvestil zdravnika pri predhodnem preventivnem zdravstvenem pregledu), ni zakonita, saj tožena stranka ni dokazala, da bi tožnikova okvara na srcu kakorkoli vplivala na opravljanje dela po pogodbi o zaposlitvi.
Za osebo, ki nima nikakršnega premoženja niti prejemkov, bi pogojevanje plačila sodne takse za dopustitev oprave posameznega procesnega dejanja – pritožbe, pomenilo poseg v ustavno zajamčeno pravico do pravnega sredstva.
razlogi za ugovor proti sklepu o začetku postopka izbrisa – ugovor zoper sklep o začetku postopka izbrisa – predlog za začetek stečajnega postopka – prednost stečajnega postopka – prednost stečajnega postopka pred izbrisnim postopkom – izbris iz sodnega registra – odločanje o ugovoru proti sklepu o začetku postopka izbrisa – sklep o ustavitvi postopka izbrisa
Ker ima stečajni postopek prednost pred postopkom izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije in je dopustno zoper sklep o začetku postopka izbrisa podati ugovor zaradi vložitve predloga za začetek postopka zaradi insolventnosti, je zaključek sodišča prve stopnje, da je bilo treba zaradi nastopa litispendence sklep o začetku stečajnega postopka nad dolžnikom z dne 28. 02. 2011 razveljaviti in predlog za začetek stečajnega postopka zavreči, napačen.