postulacijska sposobnost – izredno pravno sredstvo – pravniški državni izpit
V postopku z izrednimi pravnimi sredstvi, kakršen je tudi postopek v zvezi s predlogom za obnovo postopka, lahko stranka opravlja pravdna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik, sama ali njen zakoniti zastopnik pa le izjemoma v primeru, če imata opravljen pravniški državni izpit, toženka pa v pritožbi ni zatrjevala, da ima opravljen pravniški državni izpit.
ZIZ člen 270, 272. ZDR člen 83, 83/2, 88, 88/1, 88/1-3.
začasna odredba - verjetno izkazana terjatev - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - izostanek z dela - zagovor
Verjetnost obstoja terjatve ni izkazana zgolj s tem, da je bil tožnik v času postopka redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga v tujini in da se zagovora ni udeležil.
povrnitev pravdnih stroškov – potrebni stroški – stroški pooblaščenca – sedež odvetnika izven kraja sodišča – nagrada za narok
Toženčeva pravica sicer je, da si izbere kateregakoli pooblaščenca, vendar mora stroške prihoda odvetnice iz drugega kraja na sedež sodišča nositi sam in jih ni mogoče naložiti tožniku. Ti stroški niso bili za pravdo potrebni stroški.
Pravi pomen besedne zveze „Nagrada za narok“ po tar. št. 3102 Tarife je ta, da vključuje nagrado za vse naroke.
individualna pogodba o zaposlitvi - poslovodni delavec - plača - nadurno delo - prerazporejen delovni čas - znižanje plače
Tožnik, ki je imel sicer sklenjeno individualno pogodbo o zaposlitvi za delovno mesto vodja gostinstva, ni bil poslovodna oseba pri toženi stranki, zaradi česar s pogodbo o zaposlitvi stranki nista mogli drugače urediti pravic in obveznosti iz delovnega razmerja, kot so urejene v ZDR oz. kolektivnih pogodbah. V skladu s tem se tudi nista mogli dogovoriti, da tožnik ni upravičen do plačila za delo, ki ga opravi preko polnega delovnega časa oz. da je plačilo za to delo že vsebovano v plači.
prisilna hospitalizacija – vrednost predmeta – odmera nagrade odvetniku
Pravilno je stališče pritožbe, da je vrednost predmeta v tej zadevi 4.000,00 EUR. Vrednost predmeta je namreč določiti po določilu 2. odstavka 22. člena Zakona o odvetniški tarifi.
stroški postopka - umik tožbe – poseben sklep o stroških
325. člen ZPP ureja situacijo, ko sodišče s sodbo oziroma s sklepom ne odloči o vseh zahtevkih ali ne odloči o delu zahtevka, vendar pa to ni posledica namerne odločitve, ampak napake.
Ker je od takrat, ko si je toženec kot delavec tožeče stranke domnevno neupravičeno prisvojil kupnino, ki bi morala biti nakazana tožeči stranki, do vložitve tožbe minilo več kot 5 let, je tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine neutemeljen, ker je terjatev zastarala. Daljšega zastaralnega roka (do časa, ki je določen za zastaranje kazenskega pregona) ni mogoče upoštevati, saj toženec za opisano ravnanje ni bil pravnomočno obsojen.
Za osebo, ki nima nikakršnega premoženja niti prejemkov, bi pogojevanje plačila sodne takse za dopustitev oprave posameznega procesnega dejanja – pritožbe, pomenilo poseg v ustavno zajamčeno pravico do pravnega sredstva.
primerna višina odškodnine – delno plačilo po pravnomočni sodbi
Tožnik je v prometni nezgodi utrpel raztrganino na čelu, v levi goleni, odrgnine v predelu pogačice in desnega komolca, nihajno poškodbo vratu, lažji pretres možganov s posledično posttravmatskim psihooorganskim sindromom. Odškodnina v višini 25.000 EUR za vse oblike škode je primerna.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - zloraba bolniškega staleža
Tožnica je dva dni pred odhodom na poletni tabor obiskala osebnega zdravnika, vendar mu ni povedala, da namerava izrabiti bolniški stalež v drugem kraju. Iz tega razloga in pa tudi, ker ni zahtevala niti odobritve za nazaj, ji je tožena stranka iz razloga po 8. al. 1. odst. 111. čl. ZDR utemeljeno podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, pri čemer ni bistveno, kako je izraba bolniškega staleža v poletnem taboru vplivala na zdravje tožnice.
Ob upoštevanju ugotovljenega dejstva, da iz priloge A11 izhaja sodelovanje toženca s financiranjem v treh korakih, pri čemer bi toženec v prvem koraku sofinanciral nabavo surovin in kemikalij v znesku 14.518,00 EUR, česar pa ugotovljeno toženec ni plačal, je pravilna dokazna ocena toženčeve izpovedbe in je pravilen zaključek sodišča prve stopnje o neobstoju kunkludentnega ravnanja, ki bi lahko štelo za vstop toženca v posel oz. za sprejem ponudbe v smislu 2. odstavka 38. člena OZ.
prevalitev plačila takse na nasprotno stranko – kdo plača takso oproščene stranke – obveznost plačila sodnih taks – oprostitev plačila sodnih taks
17. člen ZST, se od sedaj veljavne ureditve po 15. členu ZST-1 razlikuje v tem, da je taksno obveznost stranke, ki je v postopku uspela in je bila plačila taks oproščena, prevalil na drugo stranko zgolj v pravdnem in kazenskem postopku ter v postopku izvršbe in zavarovanja, pa še to zgolj v sorazmerju z njenim uspehom. Glede na to, da je šlo v konkretnem primeru za nepravdni postopek, sodišče prve stopnje ni imelo zakonske podlage za odločitev, da je plačilo sodne takso za sklep, ki bi jo bila sicer dolžna plačati predlagateljica, če je sodišče ne bi oprostilo njenega plačila, prevalilo na prvega nasprotnega udeleženca.
Stečajni dolžnik je s pogodbo o prodaji denarne terjatve odstopil tožnici svojo terjatev do toženke (cesija), zato lahko toženka proti tožnici uveljavlja ugovore, ki jih ima proti njej in tudi tiste ugovore, ki bi jih lahko uveljavljala proti stečajnemu dolžniku, ki se nanašajo na obstoj terjatve, torej tudi ugovor ugasle terjatve (prenehanje terjatve s pobotom).
Sklep stečajnega senata v razmerju do toženke, ki ni bila stranka stečajnega postopka, nima materialno pravnih učinkov.
odškodnina za nepremoženjsko škodo - poškodba glave - valorizacija že plačanega dela odškodnine
Višina odškodnine za nepremoženjsko škodo iz naslova telesnih bolečin in neugodnosti v zvezi z zdravljenjem, strahu, duševnih bolečin zaradi skaženosti in zmanjšanja življenjskih aktivnosti v zvezi z utrpelim odprtim zlomom čelnice ter možganskimi kontuzijami in posledično razvitim postkontuzijskim sindromom ter posttravmatsko stresno motnjo.
Delodajalec mora tako v pisni obdolžitvi kot v izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi konkretizirati kršitev in znake kaznivega dejanja, ki se delavcu očita, ni pa potrebno, da navede pravno kvalifikacijo kaznivega dejanja. Četudi navede napačno pravno kvalifikacijo očitane kršitve, to ne vpliva na zakonitost odpovedi.
Ker je bilo o predlogu tožene stranke za oprostitev plačila sodne takse za pritožbo že odločeno s sklepom opr. št. I Pg 169/2008 z dne 18. 01. 1010, je prvostopno sodišče ravnalo pravilno, ko je ponovni predlog za plačilo iste sodne takse za pritožbo zavrglo, saj o isti stvari ni dopustno dvakrat odločati. Prav tako je pravilno tudi stališče prvostopnega sodišča, da je ponovni predlog tožene stranke za oprostitev plačila sodne takse za pritožbo prepozen, upoštevaje da je obveznost plačila sodne takse za pritožbo nastala 14. 12. 2009, sklep o oprostitvi plačila sodne takse pa učinkuje od dneva, ko je pri sodišču vložen predlog za oprostitev in velja za vloge in dejanja, za katere je nastala taksna obveznost tega dne ali pozneje.
ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1, 88/3. ZPIZ-1 člen 102, 103. ZZRZI člen 40. ZPP člen 213, 300.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - invalid III. kategorije - komisija za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi - diskriminacija - odškodnina - dokazovanje - razdružitev postopka - načelo ekonomičnosti
Redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga tožniku - invalidu III. kategorije invalidnosti - je zakonita, saj tožena stranka ni razpolagala s prostim delovnim mestom, ki bi bilo ustrezno za tožnika, kot je ugotovila komisija za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi, odpoved pa tudi ni bila posledica diskriminatornega ravnanja tožene stranke.
izbris in razveljavitev znamke - celostni pristop - slaba vera - omejitev pravic iz znamke
Slaba vera je subjektivno stanje, namen, ki ni združljiv s sprejetimi standardi poštenega in etičnega ravnanja. Preverja se z objektivnimi dejstvi in ga je treba ocenjevati od primera do primera, ocena pa se opravi z vidika „splošnega poznavanja zadevnega gospodarskega področja“.
Dejstvo, da ima tožena stranka (družba z omejeno odgovornostjo) odprt poštni predal, nima nobenega vpliva na način, kako se ji vročajo sodne pošiljke. Najem poštnega predala je stvar razmerja med najemnikom in pošto, skladno z ZPP pa se sodna pisanja v vsakem primeru vročajo skladno z zakonskimi določbami, torej na sedežu tožene stranke (in ne v poštni predal).
sporazum o razveljavitvi pogodbe o zaposlitvi - pisna oblika - opozorilo na posledice - prava volja
Četudi stranki pri sklenitvi sporazuma o razveljavitvi pogodbe o zaposlitvi nista spoštovali zakonske določbe o obličnosti (sporazum je vsebovan v 2 dokumentih, saj je tožnica podala zaprosilo za sklenitev sporazuma, na katero je tožena stranka odgovorila, sporazum pa tudi ne vsebuje določbe o opozorilu na posledice, ki bodo nastale tožnici zaradi prenehanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi pri uveljavljanju pravic iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti), to avtomatično ne pomeni, da sporazum ni veljaven.