določitev meje - javno dobro - status močnejše pravice-katastrska meja
Čeprav gre v obravnavanem primeru za konkurenco zasebne lastnine in javnega dobra, slednje ne more biti pomembno v tem smislu, da ima absolutno prednost ne glede na kriterije, ki veljajo za določitev meje. Kot se je že izrekla sodna praksa, bi lahko imelo javno dobro status močnejše pravice v smislu 77. člena SPZ le v primeru, če bi predlagateljica posegla v katastrske meje javne ceste (že ustanovljenega javnega dobra torej), ne pa obratno.
obseg zapuščine – odreditev potrebnih vpisov v zemljiški knjigi po uradni dolžnosti – delež na skupnem premoženju – sklenitev sodne poravnave o predmetu, ki ni neposredno predmet dedovanja – pasiva zapuščine
1. Z izpodbijano odločitvijo prvostopenjskega sodišča vprašanje lastništva nepremičnine, vpisane na zapustnico, ni bilo v celoti rešeno, „odprta“ je ostala razlika do ½.
2. Zapustničin vdovec N. Č. je uveljavljal večji delež na skupnem premoženju, ki ga je ustvaril z zapustnico. Dedinji K. Š. in D. Č. sta, kot je razvidno iz zapisnika o zapuščinskem naroku, to očetu priznali.
3. Ni razloga, da zapuščinsko sodišče ne bi dovolilo sklenitve sodne poravnave o predmetu, ki ni neposredno predmet dedovanja. Sodišče ni v celoti rešilo vprašanja pravnega nasledstva celotnega zapustničinega deleža na nepremičninah, kot ga kažejo zemljiškoknjižni podatki.
Poškodovane stopnice, ki so prekrite s snegom predstavljajo tudi po mnenju sodišča druge stopnje nevarno stvar, saj tožniku ni mogoče očitati, da bi moral in mogel vedeti, četudi je po stopnicah že kdaj hodil, kje so stopnice poškodovane.
spor majhne vrednosti – število dovoljenih pripravljalnih vlog v postopku, ki se začne kot predlog za izvršbo – potrebni pravdni stroški
Že sama trditev, da naj bi bila predhodna navedba druge stranke pavšalna, omogoča sklep, da odgovor nanjo ni bil potreben. Če pa odgovor ni bil potreben, tudi stroški, ki so s takim odgovorom nastali, ne predstavljajo potrebnih pravdnih stroškov v smislu prvega odstavka 155. člena ZPP.
ZPP v 94. členu določa, da obseg pooblastila določi stranka, pri čemer lahko pooblaščenca pooblasti samo za določena ali pa vsa pravdna dejanja. Vročanje sodnih pisanj je procesno dejanje sodišča, ni pa procesno dejanje sprejem sodnih pisanj, saj slednje ni odvisno od volje strank. Določbe o vročanju so kogentne, sodišče pooblaščencu vroča sodna pisanja zato, ker tako določa 1. odstavek 137. člena ZPP. Omejitev, da pooblastilo odvetniku ne velja za vročitve sodnih pisanj, ki se sicer nanašajo na procesna dejanja, za katere pooblaščenec ima pooblastilo, zato ni mogoča.
plačilni nalog – ugovor zoper plačilni nalog – sklep o ugovoru zoper plačilni nalog – odločba o odmeri sodne takse
S sklepom, na katerega se je v obrazložitvi izpodbijanega sklepa sklicevalo sodišče prve stopnje, je bil predlog tožnika za oprostitev plačila sodnih taks zavrnjen in je bilo odločeno, da tožnik dolžno sodno takso v znesku 7.125,00 EUR plača v štirih mesečnih obrokih po 1.781,25 EUR. Gre za odločitev, sprejeto na podlagi tožnikovega predloga za oprostitev plačila sodne takse. Sklep je tako lahko pravnomočen le v odločitvah vezanih na ta predlog, torej v odločitvi o tem, da se tožnika ne oprosti plačila sodnih taks in da je sodno takso (za tožbo) dolžan plačati v štirih mesečnih obrokih. Ni pa ta sklep odločba o odmeri sodne takse, zato sodišče prve stopnje, pri odločanju o ugovoru zoper plačilni nalog, na ugotovitev v sklepu, da znaša taksa (za tožbo) 7.125,00 EUR, višina mesečnega obroka pa 1.781,25 EUR, ni vezano.
izvršilni naslov – ugovor zoper sklep o izvršbi – načelo stroge formalne legalitete
Sodišče je v izvršilnem postopku vezano na izvršilni naslov takšen kot glasi ter se ne sme in ne more spuščati v presojo pravilnosti sprejete odločitve v izvršilnem naslovu. Izvršilno sodišče veže t. i. načelo stroge formalne legalitete, kar pomeni, da je izvršilno sodišče dolžno v izvršilnem postopku le prisilno izvršiti obveznost določeno v izvršilnem naslovu, ki je dolžnik ni izpolnil prostovoljno v roku, ki je v izvršilnem naslovu določen.
sodba na podlagi odpovedi – odpadla pravna podlaga – odločba ustavnega sodišča
Čeprav je ustavno sodišče določbo 1. odst. 282. čl. ZPP po izdaji izpodbijane sodbe razveljavilo, takšna odločitev ustavnega sodišča glede na čl. 43 in 44 ZUstS učinkuje tudi v konkretnem primeru, saj zaradi vložene pritožbe v konkretnem pravnem razmerju še ni bilo pravnomočno odločeno.
ZIZ člen 9, 9/1, 9/3. ZPP člen 343, 343/2, 346, 346/1, 366.
prepozna pritožba – zavrženje pritožbe
Dolžnik je sprejel sklep o domiku z dne 18. 1. 2011 (izpodbijani sklep) osebno dne 1. 2. 2011, kar pomeni, da je osemdnevni pritožbeni rok začel teči naslednjega dne, to je dne 2. 2. 2011 in se je iztekel v sredo 9. 2. 2011 ob polnoči. Ker je dolžnik vložil svojo pritožbo šele dne 11. 2. 2011 je ugotoviti, da je njegova pritožba vložena prepozno, torej po poteku osemdnevnega pritožbenega roka.
višina odškodnine - pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - pospešitvena sredstva
Ker pa denarna odškodnina iz naslova kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja vključuje: poleg zadoščenja zaradi kršitve te pravice tudi zadoščenje zaradi neučinkovitih pospešitvenih sredstev, to je kršitve pravice do učinkovitih pravnih sredstev, tožnici pa v postopku na drugi stopnji (trajajočem do 28. 8. 2007) po 1. 1.2007, ko se je začel uporabljati ZVPSBNO, nista vložili pospešitvenih sredstev (kot jih ta zakon predpisuje v prvem odstavku 15. člena), jima v tem obsegu gre le zadoščenje za kršenje pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja (Evropsko sodišče za človekove pravice se je pri obravnavanju podobnega primera postavilo celo na stališče, da odškodnina oškodovancu v takem primeru, ko je postopek trajal le še štiri mesece po začetku uporabe ZVPSBNO, v tem času pa ni vložil pospešitvenega sredstva, ne gre).
ZPP člen 180, 180/1, 180/3, 339, 339/2-14, 458, 458/1, 458/2. ZIZ člen 62, 62/2.
popolnost tožbe – postopek v pravdi po razveljavitvi sklepa o izvršbi – spor majhne vrednosti
Tožnik je s tem, ko je glede terjatve, ki je predmet presoje pritožbenega sodišča v predlogu za izvršbo jasno in natančno navedel, da svojo terjatev vtožuje na podlagi računa št. 0320082006 z dne 11. 07. 2008 v višini 259,13 EUR in računa št. 0320071870 z dne 29. 06. 2007 v višini 261,76 EUR ter nato po pozivu sodišča predložil oba računa, skupaj z opomini, pogodbo in poročili, po mnenju pritožbenega sodišča identificiral svoj zahtevek v tolikšni meri, da ga je bilo mogoče obravnavati. Poleg tega je toženec v ugovoru zoper sklep o izvršbi zgolj pavšalno navedel, da ne ve, na kaj se računi nanašajo, zato upnik niti ni bil dolžan bolj konkretizirati svojih trditev; s tem pa, ko je predložil oba računa (dokaze) je dolžniku dal možnost, da jih preveri in se do njih bolj konkretno opredeli.
Ker je vročilnica javna listina in velja za resnično, kar je na njej zapisano, in ker tožeča stranka domneve resničnosti njene vsebine ni uspela izpodbiti (niti ni zatrjevala njene neresničnosti), so v celoti neutemeljene pritožbene navedbe, da tožeča stranka plačilnega naloga ni prejela, zaradi česar dolžne sodne takse tudi ni plačala.
STANOVANJSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSM0021164
OZ člen 58. SZ člen 125. SZ-1 člen 173, 173/1. ZDen člen 24. ZOR člen 73, 88, 88/1.
konvalidacija - najemna pogodba - zastopanje - oblika
po prehodni določbi prvega odstavka 173. člena SZ-1, ostanejo določbe najemne pogodbe, sklenjene med zavezancem za vrnitev stanovanja in najemnikom – prejšnjim imetnikom stanovanjske pravice, v veljavi tudi po vrnitvi stanovanja upravičencu do denacionalizacije oziroma njegovim pravnim naslednikom, vključno s kupci in prodajalci. Ta določba ureja popolno sukcesijo že obstoječih najemnih razmerij (smiselno enako je določal tudi prej veljavni 125. člen SZ).
To pomeni, da je toženka kot pravna naslednica denacionalizacijske upravičenke, v celoti vstopila v njen pravni položaj, ta pa je glede najemnih razmerij vstopila v položaj prejšnjih najemodajalcev. Zakon za takšen primer ne predpisuje obveznosti sklenitve najemne pogodbe z obstoječim najemnikom.
Zaradi zamenjave na strani lastnika – najemodajalca, pa se njegov položaj ne sme poslabšati. Gre za ex-lege prehod vsebine obstoječega najemnega razmerja na novega udeleženca oziroma pravice in obveznosti najemodajalca preidejo po samem zakonu na novega lastnika - toženko. Najemna pogodba se torej na podlagi samega zakona ne razveljavi, ne postane naknadno nična, niti ni odpovedana. Najemna pogodba velja naprej z vsemi dogovorjenimi pravicami in obveznostmi pogodbenih strank, zatorej sklepanje nove pogodbe ni potrebno.
Ker priča, ki je bila pravilno vabljena na narok, na narok ni pristopila, svoje odsotnosti pa tudi ni opravičila, je sodišče prve stopnje utemeljeno izdalo sklep, da se pričo kaznuje z denarno kaznijo v višini 500,00 EUR.
ZIZ člen 270, 272. ZDR člen 83, 83/2, 88, 88/1, 88/1-3.
začasna odredba - verjetno izkazana terjatev - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - izostanek z dela - zagovor
Verjetnost obstoja terjatve ni izkazana zgolj s tem, da je bil tožnik v času postopka redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga v tujini in da se zagovora ni udeležil.
kreditna pogodba – odstop od pogodbe – vračilo posojila - anuiteta – zastaranje anuitet – zastaralni rok – občasne terjatve – splošni zastaralni rok
Anuiteta ni občasna terjatev, pač pa gre za odplačevanje celote po posameznih delih, le da se tej celoti (glavnici) pridružijo obresti.
Tožeča stranka je skladno odstopila od pogodbe, s čimer ni več mogoče govoriti o dolgovanju anuitet, temveč je z odstopom, torej naenkrat, dospel celoten preostanek terjatve tožeče stranke. Gre za enkratno dajatev, za katero velja petletni zastaralni rok, kljub temu, da njeno višino opredeljuje tudi obrestna mera zamudnih obresti.