STANOVANJSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSM0021164
OZ člen 58. SZ člen 125. SZ-1 člen 173, 173/1. ZDen člen 24. ZOR člen 73, 88, 88/1.
konvalidacija - najemna pogodba - zastopanje - oblika
po prehodni določbi prvega odstavka 173. člena SZ-1, ostanejo določbe najemne pogodbe, sklenjene med zavezancem za vrnitev stanovanja in najemnikom – prejšnjim imetnikom stanovanjske pravice, v veljavi tudi po vrnitvi stanovanja upravičencu do denacionalizacije oziroma njegovim pravnim naslednikom, vključno s kupci in prodajalci. Ta določba ureja popolno sukcesijo že obstoječih najemnih razmerij (smiselno enako je določal tudi prej veljavni 125. člen SZ).
To pomeni, da je toženka kot pravna naslednica denacionalizacijske upravičenke, v celoti vstopila v njen pravni položaj, ta pa je glede najemnih razmerij vstopila v položaj prejšnjih najemodajalcev. Zakon za takšen primer ne predpisuje obveznosti sklenitve najemne pogodbe z obstoječim najemnikom.
Zaradi zamenjave na strani lastnika – najemodajalca, pa se njegov položaj ne sme poslabšati. Gre za ex-lege prehod vsebine obstoječega najemnega razmerja na novega udeleženca oziroma pravice in obveznosti najemodajalca preidejo po samem zakonu na novega lastnika - toženko. Najemna pogodba se torej na podlagi samega zakona ne razveljavi, ne postane naknadno nična, niti ni odpovedana. Najemna pogodba velja naprej z vsemi dogovorjenimi pravicami in obveznostmi pogodbenih strank, zatorej sklepanje nove pogodbe ni potrebno.
izvršilni naslov – ugovor zoper sklep o izvršbi – načelo stroge formalne legalitete
Sodišče je v izvršilnem postopku vezano na izvršilni naslov takšen kot glasi ter se ne sme in ne more spuščati v presojo pravilnosti sprejete odločitve v izvršilnem naslovu. Izvršilno sodišče veže t. i. načelo stroge formalne legalitete, kar pomeni, da je izvršilno sodišče dolžno v izvršilnem postopku le prisilno izvršiti obveznost določeno v izvršilnem naslovu, ki je dolžnik ni izpolnil prostovoljno v roku, ki je v izvršilnem naslovu določen.
določitev meje - javno dobro - status močnejše pravice-katastrska meja
Čeprav gre v obravnavanem primeru za konkurenco zasebne lastnine in javnega dobra, slednje ne more biti pomembno v tem smislu, da ima absolutno prednost ne glede na kriterije, ki veljajo za določitev meje. Kot se je že izrekla sodna praksa, bi lahko imelo javno dobro status močnejše pravice v smislu 77. člena SPZ le v primeru, če bi predlagateljica posegla v katastrske meje javne ceste (že ustanovljenega javnega dobra torej), ne pa obratno.
ZIZ člen 15, 225. ZPP člen 313, 313/3, 320, 320/2, 332, 429.
motenje posesti – rok za vložitev izvršilnega predloga - prepozen izvršilni predlog
Upnik ni opravil dolžne skrbnosti, ki ga posebej ob dejstvu, da gre za motenjsko pravdo zavezuje specialna določba 429. člena ZPP. Izvršilni predlog je vložil prepozno in zato izgubil pravico zahtevati prisilno izpolnitev dolžnikove obveznosti, to je nadomestnega dejanja v smislu 225. člena ZIZ.
spor majhne vrednosti – število dovoljenih pripravljalnih vlog v postopku, ki se začne kot predlog za izvršbo – potrebni pravdni stroški
Že sama trditev, da naj bi bila predhodna navedba druge stranke pavšalna, omogoča sklep, da odgovor nanjo ni bil potreben. Če pa odgovor ni bil potreben, tudi stroški, ki so s takim odgovorom nastali, ne predstavljajo potrebnih pravdnih stroškov v smislu prvega odstavka 155. člena ZPP.
ZPP v 94. členu določa, da obseg pooblastila določi stranka, pri čemer lahko pooblaščenca pooblasti samo za določena ali pa vsa pravdna dejanja. Vročanje sodnih pisanj je procesno dejanje sodišča, ni pa procesno dejanje sprejem sodnih pisanj, saj slednje ni odvisno od volje strank. Določbe o vročanju so kogentne, sodišče pooblaščencu vroča sodna pisanja zato, ker tako določa 1. odstavek 137. člena ZPP. Omejitev, da pooblastilo odvetniku ne velja za vročitve sodnih pisanj, ki se sicer nanašajo na procesna dejanja, za katere pooblaščenec ima pooblastilo, zato ni mogoča.
ZPP člen 180, 180/1, 180/3, 339, 339/2-14, 458, 458/1, 458/2. ZIZ člen 62, 62/2.
popolnost tožbe – postopek v pravdi po razveljavitvi sklepa o izvršbi – spor majhne vrednosti
Tožnik je s tem, ko je glede terjatve, ki je predmet presoje pritožbenega sodišča v predlogu za izvršbo jasno in natančno navedel, da svojo terjatev vtožuje na podlagi računa št. 0320082006 z dne 11. 07. 2008 v višini 259,13 EUR in računa št. 0320071870 z dne 29. 06. 2007 v višini 261,76 EUR ter nato po pozivu sodišča predložil oba računa, skupaj z opomini, pogodbo in poročili, po mnenju pritožbenega sodišča identificiral svoj zahtevek v tolikšni meri, da ga je bilo mogoče obravnavati. Poleg tega je toženec v ugovoru zoper sklep o izvršbi zgolj pavšalno navedel, da ne ve, na kaj se računi nanašajo, zato upnik niti ni bil dolžan bolj konkretizirati svojih trditev; s tem pa, ko je predložil oba računa (dokaze) je dolžniku dal možnost, da jih preveri in se do njih bolj konkretno opredeli.
V kolikor je toženec spremenil naslov svojega bivališča bi moral to takoj sporočiti sodišču – prvi odstavek 145. člena ZPP, česar pa ni storil, zato mu je sodišče prve stopnje upravičeno vsa pisanja vročalo na naslov.
Vloge z dne 28. 10. 2010 ni moč šteti kot upošteven ugovor proti izvedenskemu mnenju, saj v tej le pavšalno brez konkretnih navedb zatrjuje, da se z mnenjem ne strinja.
Upnik je v vlogi z dne 29. 3. 2011 svoje predloge obrazložil, nenazadnje je tudi sodišče prve stopnje na tej podlagi izdalo odredbo po 31. členu ZIZ. Sodišče prve stopnje v razlogih izpodbijanega sklepa postavi zgolj pavšalno trditev, da gre za neobrazloženo vlogo, pri čemer ne pove, zakaj to vlogo šteje za neobrazloženo. Zaradi navedenega, ker dejansko manjkajo razlogi o odločilnem dejstvu, to je o tem, zakaj je sodišče prve stopnje štelo, da gre za neobrazloženo vlogo, izpodbijane odločbe ni moč preizkusiti, je bila zagrešena kršitev postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP.
obseg zapuščine – odreditev potrebnih vpisov v zemljiški knjigi po uradni dolžnosti – delež na skupnem premoženju – sklenitev sodne poravnave o predmetu, ki ni neposredno predmet dedovanja – pasiva zapuščine
1. Z izpodbijano odločitvijo prvostopenjskega sodišča vprašanje lastništva nepremičnine, vpisane na zapustnico, ni bilo v celoti rešeno, „odprta“ je ostala razlika do ½.
2. Zapustničin vdovec N. Č. je uveljavljal večji delež na skupnem premoženju, ki ga je ustvaril z zapustnico. Dedinji K. Š. in D. Č. sta, kot je razvidno iz zapisnika o zapuščinskem naroku, to očetu priznali.
3. Ni razloga, da zapuščinsko sodišče ne bi dovolilo sklenitve sodne poravnave o predmetu, ki ni neposredno predmet dedovanja. Sodišče ni v celoti rešilo vprašanja pravnega nasledstva celotnega zapustničinega deleža na nepremičninah, kot ga kažejo zemljiškoknjižni podatki.
ZIZ člen 9, 9/1, 9/3. ZPP člen 343, 343/2, 346, 346/1, 366.
prepozna pritožba – zavrženje pritožbe
Dolžnik je sprejel sklep o domiku z dne 18. 1. 2011 (izpodbijani sklep) osebno dne 1. 2. 2011, kar pomeni, da je osemdnevni pritožbeni rok začel teči naslednjega dne, to je dne 2. 2. 2011 in se je iztekel v sredo 9. 2. 2011 ob polnoči. Ker je dolžnik vložil svojo pritožbo šele dne 11. 2. 2011 je ugotoviti, da je njegova pritožba vložena prepozno, torej po poteku osemdnevnega pritožbenega roka.
kreditna pogodba – odstop od pogodbe – vračilo posojila - anuiteta – zastaranje anuitet – zastaralni rok – občasne terjatve – splošni zastaralni rok
Anuiteta ni občasna terjatev, pač pa gre za odplačevanje celote po posameznih delih, le da se tej celoti (glavnici) pridružijo obresti.
Tožeča stranka je skladno odstopila od pogodbe, s čimer ni več mogoče govoriti o dolgovanju anuitet, temveč je z odstopom, torej naenkrat, dospel celoten preostanek terjatve tožeče stranke. Gre za enkratno dajatev, za katero velja petletni zastaralni rok, kljub temu, da njeno višino opredeljuje tudi obrestna mera zamudnih obresti.
Ker tožena stranka na tožbo ni odgovorila, je sodišče prve stopnje pravilno štelo, da so navedbe v tožbi resnične, in izdalo zamudno sodbo, s katero je toženi stranki naložilo v plačilo neizplačane zneske regresa za letni dopust. Morebitni ugovor že plačanih zneskov bo tožena stranka lahko uveljavljala v izvršilnem postopku, ne more pa biti predmet pritožbe, ker se zaradi zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja zamudne sodbe ne more izpodbijati.
postulacijska sposobnost – izredno pravno sredstvo – pravniški državni izpit
V postopku z izrednimi pravnimi sredstvi, kakršen je tudi postopek v zvezi s predlogom za obnovo postopka, lahko stranka opravlja pravdna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik, sama ali njen zakoniti zastopnik pa le izjemoma v primeru, če imata opravljen pravniški državni izpit, toženka pa v pritožbi ni zatrjevala, da ima opravljen pravniški državni izpit.