Sodišče je vezano na trditveno podlago pravdnih strank. Tožeča stranka mora navesti dejstva, na katera opira svoj zahtevek in dokaze, s katerimi zatrjevana dejstva dokazuje, tožena pa dejstva, s katerimi oporeka tožbenemu zahtevku. Izven tega okvira je sodišče dolžno šteti, da druga dejstva ne obstojijo. To seveda ne pomeni, da sodišče ne sme upoštevati trditev ene stranke, ki so ji v škodo, drugi stranki pa v prid; zagotovo pa ne sme samo niti ugotavljati niti upoštevati dejstev, ki jih ni navedla nobena stranka.
ZZK-1 člen 13, 32, 36, 40, 148, 148/1, 148/1-1, 149, 149/1, 149/4. SPZ člen 23, 210, 215, 215/2.
pridobitev služnosti – vpis služnostne pravice – vpis stvarne pravice – vpis v zemljiško knjigo – zavezovalni in razpolagalni pravni posel – formalni pogoji za dovolitev vpisa
Zemljiškoknjižno sodišče ne sme presojati veljavnosti zavezovalnega pravnega posla, vendar pa mora pri presoji popolnosti zemljiškoknjižnega dovolila preveriti usklajenost vsebine zemljiškoknjižnega dovolila s predmetom zavezovalnega pravnega posla. V obravnavanem primeru ni podana identiteta predmeta v zavezovalnem in razpolagalnem pravnem poslu. Predložena pogodba ne predstavlja podlage razpolagalnemu pravnemu poslu, zato predlagatelj na podlagi takih listin ne more uspeti z vknjižbo predlagane pravice.
Pavšalne navedbe, da je toženka v težkem premoženjskem stanju, ne zadostijo kriterijem iz 104. člena SZ-1, ki zahtevajo izjemne okoliščine, ki jih najemnik ni mogel predvideti in nanje ni mogel vplivati. Odpoved najemne pogodbe ni dovoljena samo v primeru, da so vsi trije pogoji (izjemne okoliščine, vložitev predloga in obvestilo najemodajalcu) izpolnjeni kumulativno.
vpis v zemljiško knjigo – razlastitev – vknjižba lastninske pravice v korist razlastitvenega upravičenca -
Odločba upravnega organa je bila izdana v nujnem razlastitvenem postopku, zato pravnomočnost odločbe o razlastitvi ni pogoj za vknjižbo lastninske pravice v korist razlastitvenega upravičenca.
Med strankama ni bilo soglasja volj glede ene izmed bistvenih sestavin najemne pogodbe. To pa je, ali se ta sklepa za določen ali za nedoločen čas. Če pa takšnega soglasja ni bilo, potem tudi najemnega razmerja med strankama ni. V izpodbijani sodbi manjka odločilna dejanska ugotovitev, na čigavi strani so razlogi, da ni prišlo do sklenitve najemne pogodbe, do katere je toženka upravičena.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0068520
ZPP člen 8, 185, 287, 287/1, 339/1, 339/2, 339/2-14, 339/2-15. OZ člen 65, 65/2, 104, 104/4, 105, 105/2, 105/3.
razveza pogodbe zaradi neizpolnitve – zamuda z izpolnitvijo – pravočasna izpolnitev kot bistvena sestavina pogodbe – dodatni rok za izpolnitev – objektivna sprememba tožbe – zavrnitev dokaza
Glede vprašanja ali je dogovorjeni rok bistvena sestavina pogodbe, predstavlja besedna zveza: „najpozneje do 30.11.2008“ potreben konkretni dejanski stan za uporabo zakonskega dejanskega stanu iz 4. odstavka 104. člena OZ. Fiksnost roka izhaja že zgolj iz besedne zveze. Ker je takšno besedilo zapisal celo notar, ki je zgolj povzel soglasno voljo pogodbenih strank, obstaja nedvoumen tudi pravni pomen tega zapisa.
Ravnanje tožene stranke, ki je tožeči stranki prodala tujo nepremičnino in ni zagotovila zemljiškoknjižnega prenosa pravice uporabe na nepremičnini na tožečo stranko kot kupca, izključuje zamudo tožeče stranke pri izpolnitvi njene pogodbene obveznosti. Šele ob zamudi slednje in ne že ob zapadlosti pa nastanejo posledice iz 125. čl. ZOR, kot je pojasnilo Vrhovno sodišče RS. Tako je po presoji pritožbenega sodišča kljub poteku roka iz 3. čl. Pogodbe pogodba ostala v veljavi, saj zaradi neizpolnitve pogodbene obveznosti tožene stranke tožeča stranka še ni prišla v zamudo, posledično pa tožena stranka tudi ne more uveljavljati ugovora zastaranja denarne terjatve.
ZBPP člen 26, 26/5. ZIZ člen 15. ZPP člen 151, 151/1, 338, 338/1, 338/1-2, 338/1-3, 165, 165/3, 350, 350/2.
brezplačna pravna pomoč – obseg brezplačne pravne pomoči - oprostitev plačila varščine za stroške sodnega postopka – stroški postopka
V navedeni odločbi o brezplačni pravni pomoči sodišče ni posebej specificiralo, katerih stroškov postopka je upnik oproščen, zato je že na podlagi te odločitve upravičen tudi do oprostitve plačila varščine za stroške izvedbe postopka, kot določa peti odstavek 26. člena ZBPP. Stroški sodnega postopka so namreč vsi izdatki, ki nastanejo med postopkom ali zaradi postopka (prvi odstavek 151. člena ZPP) in ker je bil upnik oproščen plačila stroškov sodnega postopka, je v te stroške zajeta tudi položitev varščine.
Pritožnica ni članica Agrarne skupnosti in kot taka ne izpolnjuje pogojev za dedovanje premoženja, ki je bilo vrnjeno zapustniku kot članu agrarne skupnosti, v naravi. Ker kot zapustnikova nečakinja ni nujna dedinja tudi nima pravice do izplačila nujnega deleža v denarju.
Sklep sodišča o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu sodnih taks, izdan na podlagi določb Zakona o sodnih taksah, izključuje uporabo določbe 3. odstavka 105a člena ZPP o domnevi umika tožbe v primeru neplačila sodne takse. V takšnem primeru sodišče začne z obravnavanjem tožbe, ne glede na to, ali je stranka oproščena plačila takse ali pa ji je plačilo le odloženo oziroma odobreno obročno plačilo. Če je stranka oproščena plačila sodne takse, nima dolžnosti njenega plačila in je sodišče ne izterja (razen, če med postopkom sodišče sklepa o oprostitvi ne razveljavi – 3. odstavek 13. člena ZST-1); če pa ji je plačilo odloženo ali ji je odobreno obročno plačilo, se v primeru, če sodne takse v roku, ki ga določi sodišče v sklepu o odloženem ali obročnem plačilu ne plača, od dolžnika izterja na podlagi istega pravnomočnega in izvršljivega sklepa.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - pravična denarna odškodnina – izgubljeni dobiček – padec na slabo vzdrževanih tleh
Pravilen je zaključek sodišča prve stopnje, da je tožnica izkazala vse elemente odškodninske odgovornosti, ki jih mora dokazati oškodovanec (škoda, protipravnost in vzročna zveza). Dokazala je, da je padla zaradi neustrezno vzdrževanih tal v trgovini, torej je dokazala tudi protipravnost ravnanja toženca. Toženec, ki bi se moral odgovornosti razbremeniti, pa (pravočasno) ni podal ustrezne trditvene podlage in dokazov.
prekinitev postopka – napotitev na pravdo – sporna dejstva v zapuščinskem postopku
Poleg veljavnosti oporoke je med dediči sporno tudi vprašanje višine darila oziroma obstoj darila v znesku nad 41.000,00 EUR. Zapuščinsko sodišče ni pristojno za reševanje spornih dejstev, zato mora stranke zapuščinskega postopka v takem primeru napotiti na pravdo.
Rok za vložitev izpodbojne tožbe iz 257. člena OZ od dneva izvedbe razpolagalnega pravnega posla, to je od vknjižbe dalje. Tega dejstva ne spreminja vloženi predlog za zaznambo vrstnega reda za pridobitev lastninske pravice. Vse do vknjižbe lastninske pravice na toženca, pa čeprav po tem, ko je bila nanju vknjižena lastninska pravica, ta vpis učinkuje od trenutka, od katerega učinkuje zaznamba vrstnega reda za pridobitev lastninske pravice, je bila lastnica še vedno tožnikova dolžnica in ta vse do vknjižbe lastninske pravice na oba toženca, proti njima ni mogel vložiti izpodbojne tožbe.
IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO - SODNE TAKSE
VSL0055494
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14. ZST-1 člen 10, 10/4,11, 11/1, 11/3, 11/4, 34, 34a. ZST-1A člen 6, 42, 42/1.
taksna obveznost – predlog za oprostitev plačila sodne takse - taksna oprostitev v postopku za oprostitev plačila sodnih taks – pravna oseba
S predlagano dopolnitvijo četrtega odstavka 10. člena ZST-1 je bila taksna oprostitev na podlagi zakona le izrecno razširjena na postopek odločanja o predlogu za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks in o pritožbi zoper sklep o tem predlogu ter na postopek odločanja o ugovoru zoper plačilni nalog. Narava navedenih postopkov je podobna kot pri postopku odločanja o dodelitvi brezplačne pravne pomoči, v katerem se že po veljavni ureditvi taksa izrecno ne plača. V vseh teh primerih gre namreč za odločanje o tem, ali bo stranka sploh dolžna kriti določene stroške sodnih postopkov, zaradi česar je primerno, da so takse prosti.
zemljiškoknjižni postopek - začetek zemljiškoknjižnega postopka
Za odločanje zemljiškoknjižnega sodišča je relevantno stanje v trenutku začetka zemljiškoknjižnega postopka. Ta se začne v trenutku, ko zemljiškoknjižno sodišče prejme zemljiškoknjižni predlog, oziroma ko prejme listino, na podlagi katere o vpisu odloča po uradni dolžnosti. Dejstev, ki so nastopila pozneje, pri odločanju ni mogoče upoštevati.
Sodišče dovoli zaznambo spora o prenehanju pravice na podlagi tožbe, vložene proti imetniku druge vknjižene pravice, s katero dolžnik od sodišča zahteva, da ugotovi prenehanje te pravice. Gre torej za spore, s katerimi tožeča stranka z ugotovitveno tožbo zahteva prenehanje stvarne pravice, kot npr. spor o prenehanju služnosti (priposestvovanje svobode), spor o prenehanju stavbne pravice, spor o prenehanju hipoteke,...
Predlagateljeva tožba za izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila za izbris služnostne pravice ni ugotovitvena tožba ampak dajatvena tožba, s katero zahteva realizacijo sporazuma, ki ga je sklenil s toženo stranko oziroma izpolnitev toženkine obveznosti.
materialno pravni ugovor – jamčevalni zahtevki – pogodba o delu
Ugovor prenehanja pravice je materialno pravni ugovor, ki ga podjemnik lahko uveljavlja vse do konca glavne obravnave in ne dejstvo, kar kaže, da je sodišče prve stopnje napačno uporabilo pravila procesne prekluzije, saj bi moralo ugovor prenehanja pravice po 635. členu OZ upoštevati, pri tem pa presojati, ali je nasprotna tožba, vložena 20. 06. 2006, pravočasna.
Tožeča stranka tožbe skladno s sklepom ni popravila, v sklepu pa je bila tudi opozorjena na posledice, v primeru, če v roku vloge ne bo popravila oziroma dopolnila.