Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 232.
začasna nezmožnost za delo - invalid III. kategorije
Za odločitev o tožnikovi delazmožnosti ni bistveno, ali je bil premeščen na ustrezno delovno mesto v skladu z odločbo ZPIZ, kajti začasna nezmožnost za delo se presoja v okviru ugotovljene preostale delovne zmožnosti in omejitev iz dokončne odločbe ZPIZ ne glede na to, ali je dokončna odločba dejansko realizirana.
ZOR člen 195, 195/2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
denarna renta – izgubljen zaslužek – nezmožnost za delo – absolutna bistvena kršitev določb postopka
Oškodovancu pripada odškodnina v primeru premoženjskega prikrajšanja, do katerega pride zaradi njegove popolne ali delne nezmožnosti za delo.
Če prvostopenjsko sodišče v obrazložitvi ni pojasnilo razlogov svoje odločitve, sodbe v tem delu ni moč preizkusiti, kar pomeni absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka.
kreditna pogodba – potrošniški kredit – razveza pogodbe – odstop od pogodbe – pisno obvestilo – dodaten rok za izpolnitev
Dajalec kredita mora pred izjavo, da razdira pogodbo, potrošniku s pisnim obvestilom določiti primeren dodatni rok za plačilo zapadlih obveznosti, ki ne sme biti krajši od petnajstih dni, kar v skladu s prejemno teorijo pomeni od takrat, ko kreditojemalec – potrošnik od kreditodajalca prejme navedeno izjavo.
obrazloženost ugovora – izvršba na podlagi izvršilnega naslova – pravno pomembna dejstva
Dolžnik je v ugovoru zoper sklep o izvršbi, ki je bil izdan na podlagi izvršilnega naslova, omejen na navajanje tistih dejstev, ki preprečujejo izvršbo in so primeroma našteta v prvem odstavku 55. čl. ZIZ.
Obseg mnenja ni merilo za oceno zahtevnosti mnenja. Zahtevnost izvedenskega mnenja je odvisna zlasti od obsežnosti dokumentacije, ki je podlaga za izdelavo mnenja, časa, ki ga ima na voljo, kompleksnosti in vrste zahteve, ki je predmet mnenja in drugih dejavnikov, ki lahko vplivajo na stopnjo zahtevnosti dela.
nadaljevanje postopka izvršbe zoper dediča – pritožba - prehod terjatve na dediča – ugovor – novo izvršilno sredstvo
Res je, da pritožba pritožnika vsebuje tudi navedbe, ki kažejo na njegovo upiranje obstoju materialnopravnega nasledstva na njegovi strani, ob dejstvu, da dedič odgovarja za dolgove zapustnika v okviru vrednosti podedovanega premoženja. Dedič umrlega dolžnika (ki se sicer s procesnega vidika vstopa v postopek ne more protiviti) pa ima res v skladu z obstoječo sodno prakso, tudi prakso Ustavnega sodišča, pravico, da ugovarja prevzemu obveznosti prejšnjega dolžnika nasproti upniku v tekoči izvršbi, kar zagotovi s tem, da se novemu dolžniku vroči sklep o izvršbi in da možnost ugovora. Ker v danem primeru navedena pritožba očitno vsebuje že tudi ugovarjanje novega dolžnika obstoju upnikove terjatve nasproti njemu, je treba te njegove navedbe obravnavati kot ugovorne navedbe in o teh bo moralo sodišče prve stopnje odločiti s sklepom, s katerim bo odločilo o usodi tega ugovora, z izčrpno utemeljitvijo, pri čemer pa je bistveno, da bo s tem nato dana novemu dolžniku možnost pravnega sredstva zoper takšno odločitev sodišča prve stopnje. V danem primeru pa bo itak moralo sodišče prve stopnje odločiti tudi še o ugovoru novega dolžnika zoper sklep o nadaljevanju izvršbe z novim izvršilnim sredstvom.
Uporaba določb o fikciji vročitve je upoštevna le, kadar naslovnik na naslovu, kjer se poskuša opraviti vročitev, tudi dejansko stanuje.
Če zamudna sodba ne vsebuje nobene ugotovitve glede vročitve tožbe, pritožbeno sodišče zaključka o pravilnosti vročitve tožbe ne more preizkusiti, kar pomeni bistveno kršitev določb postopka.
OZ člen 12. Splošne uzance za blagovni promet (1954) uzanca 203.
blagovni promet - uzance - reklamacija računov
Splošne uzance za blagovni promet se uporabljajo kljub temu, da se stranki nista izrecno dogovorili za njihovo uporabo, a le tista pravila, ki urejajo vprašanja, ki jih OZ ne ureja. Med pravila, ki jih OZ konkretneje ne ureja, spada tudi v konkretnem primeru uporabljen 203. člen Uzanc. Čeprav torej pravdni stranki nista imeli sklenjene pisne prodajne pogodbe, niti se za uporabo Uzanc nista posebej ustno dogovorili, je sodišče prve stopnje pri svojem odločanju, 203. člen Uzanc smelo uporabiti.
oprostitev plačila sodnih taks – nastanek taksne obveznosti
Obveznost za plačilo sodne takse nastane v trenutku, ko je procesno dejanje opravljeno, to je v tem primeru bila vložena pritožba. Oprostitev plačila sodnih taks učinkuje od dneva, ko je pri sodišču vložen predlog za oprostitev in velja za vloge in dejanja, ki so nastala po taksni oprostitvi.
Stiki na domu nasprotnega udeleženca otroku niso v korist. Tudi z življenjskega vidika si ni mogoče predstavljati, kako bi lahko, zlasti dalj časa trajajoči stiki med materjo in otrokom, potekali na domu nasprotnega udeleženca. Dom matere, kjer lahko potekajo stiki z otrokom, je primeren prostor za izvajanje stikov.
zemljiškoknjižni postopek - stečajni postopek - vpliv začetka stečajnega postopka na zemljiškoknjižni postopek - začetek učinkovanja zemljiškoknjižnih vpisov - prejem zemljiškoknjižnega predloga pred začetkom stečajnega postopka
Vpisi učinkujejo od začetka zemljiškoknjižnega postopka, zato začetek stečajnega postopka na zemljiškoknjižni postopek ne more vplivati in zemljiškoknjižni postopek z začetkom stečajnega postopka ni prekinjen po 5. točki 205. člena ZPP.
nujna pot – izvedensko mnenje - pripombe na izvedensko mnenje
Dolžnik je tisti, ki bi moral podati strokovno utemeljene pripombe z ustreznimi dejstvi na izdelano izvedeniško mnenje oziroma njegovo dopolnitev, pa take trditvene podlage ni zmogel v svojih pripombah.
SZ-1 člen 176, 176/1, 177, 178, 178/2, 178/4, 178/5. SPZ člen 66. SZ člen 125.
predkupna pravica najemnika stanovanja - kršitev predkupne pravice – tožba predkupnega upravičenca na razveljavitev pogodbe s tretjim in sklenitev pogodbe z njim
Toženci so sklenili kupoprodajno pogodbo v nasprotju s prisilnimi predpisi zaradi kršitve zakonite predkupne pravice, ki jo ima tožnica na stanovanju. Predkupne pravice ni mogoče pogojevati z etažno lastnino. Če etažna lastnina ni vzpostavljena, za uveljavljanje predkupne pravice na stanovanju zadostuje njegova dovolj določna opredelitev. Tožnica ima predkupno upravičenje v obsegu, kot izhaja iz najemne pogodbe, sklenjene s prvo toženko.
nesreča pri delu - odškodninska odgovornost - krivdna odgovornost - trditveno in dokazno breme
Zgolj splošne navedbe tožnika ("da je toženec dopuščal tak način dela, ki ni bil v skladu s predpisi o varovanju zdravja na delovnem mestu", "da ni izvedel ustreznih ukrepov, da do nezgode ne bi prišlo" ali "da bi moral v smislu varnosti in zdravja storiti več"), brez dodatnih navedb, katere konkretne opustitve toženca so bile v nasprotju s predpisi in kaj konkretno bi moral storiti, ne morejo predstavljati podlage za ugotavljanje krivdne odgovornosti toženca.
vznemirjanje lastninske pravice - prenehanje vznemirjanja - protipraven poseg v zemljišče
Toženkina dejanja pomenijo protipraven poseg v tožnikovo lastninsko pravico, zato se je v bodoče dolžna vzdržati takšnih dejanj in na spornem zemljišču vzpostaviti prejšnje stanje.
fiksni rok – podaljšanje roka – znižanje plačila – obligacija rezultata – pogodbena volja strank
Sodišče prve stopnje je sprejelo stališče tožeče stranke, da je po izteku roka izpolnila obveznosti (v delu, v katerem niso bile izpolnjene že prej). Tožena stranka pa je to izpolnitev sprejela. To pa še ne pomeni, da je šlo za podaljšanje fiksnega roka in pridobitev pravice do izplačila dodatnih 40.000,00 EUR. Po pogodbi je bila namreč tožeča stranka ''stimulirana'' za izpolnitev do 12. 04. 2005 z boljšim plačilom. Ker pa do tega roka ni uspela izpolniti obveznosti v celoti, ni bila prosta nadaljnje izpolnitve, pač pa je bila dolžna izpolnitev vseeno opraviti za zmanjšano plačilo. Takšna je bila jasno izražena pogodbena volja strank in sodišče ne vidi razloga, da je ne bi upoštevalo.
ZFPPIPP člen 301, 301/1, 301/2, 301/3, 301/7, 301/8. Z PP člen 208, 208/1.
specialni zakon – uporaba predpisa – prekinitev postopka
Ker je ZFPPIPP nasproti ZPP specialni predpis, je glede prenehanja razlogov za prekinitev postopka in nadaljevanje prekinjenega postopka potrebno uporabiti določbe ZFPPIPP, če je v njem drugače določeno kot v ZPP.
javni uslužbenec - vojak - plača - dodatek k plači - dodatek za posebna znanja in veščine - dodatek za posebno nevarne naloge - akt o sistemizaciji
Ker tožena stranka ni sprejela ustreznih podzakonskih aktov in ker v aktu o sistemizaciji za tožnikovo delovno mesto ni predvidela dodatkov za posebna znanja in veščine ter posebno nevarne naloge, ne obstoji pravna podlaga, da bi bil tožnik (vojak) do vtoževanih dodatkov iz tega naslova upravičen.