nadaljevanje postopka izvršbe zoper dediča – pritožba - prehod terjatve na dediča – ugovor – novo izvršilno sredstvo
Res je, da pritožba pritožnika vsebuje tudi navedbe, ki kažejo na njegovo upiranje obstoju materialnopravnega nasledstva na njegovi strani, ob dejstvu, da dedič odgovarja za dolgove zapustnika v okviru vrednosti podedovanega premoženja. Dedič umrlega dolžnika (ki se sicer s procesnega vidika vstopa v postopek ne more protiviti) pa ima res v skladu z obstoječo sodno prakso, tudi prakso Ustavnega sodišča, pravico, da ugovarja prevzemu obveznosti prejšnjega dolžnika nasproti upniku v tekoči izvršbi, kar zagotovi s tem, da se novemu dolžniku vroči sklep o izvršbi in da možnost ugovora. Ker v danem primeru navedena pritožba očitno vsebuje že tudi ugovarjanje novega dolžnika obstoju upnikove terjatve nasproti njemu, je treba te njegove navedbe obravnavati kot ugovorne navedbe in o teh bo moralo sodišče prve stopnje odločiti s sklepom, s katerim bo odločilo o usodi tega ugovora, z izčrpno utemeljitvijo, pri čemer pa je bistveno, da bo s tem nato dana novemu dolžniku možnost pravnega sredstva zoper takšno odločitev sodišča prve stopnje. V danem primeru pa bo itak moralo sodišče prve stopnje odločiti tudi še o ugovoru novega dolžnika zoper sklep o nadaljevanju izvršbe z novim izvršilnim sredstvom.
Obseg mnenja ni merilo za oceno zahtevnosti mnenja. Zahtevnost izvedenskega mnenja je odvisna zlasti od obsežnosti dokumentacije, ki je podlaga za izdelavo mnenja, časa, ki ga ima na voljo, kompleksnosti in vrste zahteve, ki je predmet mnenja in drugih dejavnikov, ki lahko vplivajo na stopnjo zahtevnosti dela.
obrazloženost ugovora – izvršba na podlagi izvršilnega naslova – pravno pomembna dejstva
Dolžnik je v ugovoru zoper sklep o izvršbi, ki je bil izdan na podlagi izvršilnega naslova, omejen na navajanje tistih dejstev, ki preprečujejo izvršbo in so primeroma našteta v prvem odstavku 55. čl. ZIZ.
kreditna pogodba – potrošniški kredit – razveza pogodbe – odstop od pogodbe – pisno obvestilo – dodaten rok za izpolnitev
Dajalec kredita mora pred izjavo, da razdira pogodbo, potrošniku s pisnim obvestilom določiti primeren dodatni rok za plačilo zapadlih obveznosti, ki ne sme biti krajši od petnajstih dni, kar v skladu s prejemno teorijo pomeni od takrat, ko kreditojemalec – potrošnik od kreditodajalca prejme navedeno izjavo.
Uporaba določb o fikciji vročitve je upoštevna le, kadar naslovnik na naslovu, kjer se poskuša opraviti vročitev, tudi dejansko stanuje.
Če zamudna sodba ne vsebuje nobene ugotovitve glede vročitve tožbe, pritožbeno sodišče zaključka o pravilnosti vročitve tožbe ne more preizkusiti, kar pomeni bistveno kršitev določb postopka.
ZOR člen 195, 195/2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
denarna renta – izgubljen zaslužek – nezmožnost za delo – absolutna bistvena kršitev določb postopka
Oškodovancu pripada odškodnina v primeru premoženjskega prikrajšanja, do katerega pride zaradi njegove popolne ali delne nezmožnosti za delo.
Če prvostopenjsko sodišče v obrazložitvi ni pojasnilo razlogov svoje odločitve, sodbe v tem delu ni moč preizkusiti, kar pomeni absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka.
Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 232.
začasna nezmožnost za delo - invalid III. kategorije
Za odločitev o tožnikovi delazmožnosti ni bistveno, ali je bil premeščen na ustrezno delovno mesto v skladu z odločbo ZPIZ, kajti začasna nezmožnost za delo se presoja v okviru ugotovljene preostale delovne zmožnosti in omejitev iz dokončne odločbe ZPIZ ne glede na to, ali je dokončna odločba dejansko realizirana.
OZ člen 12. Splošne uzance za blagovni promet (1954) uzanca 203.
blagovni promet - uzance - reklamacija računov
Splošne uzance za blagovni promet se uporabljajo kljub temu, da se stranki nista izrecno dogovorili za njihovo uporabo, a le tista pravila, ki urejajo vprašanja, ki jih OZ ne ureja. Med pravila, ki jih OZ konkretneje ne ureja, spada tudi v konkretnem primeru uporabljen 203. člen Uzanc. Čeprav torej pravdni stranki nista imeli sklenjene pisne prodajne pogodbe, niti se za uporabo Uzanc nista posebej ustno dogovorili, je sodišče prve stopnje pri svojem odločanju, 203. člen Uzanc smelo uporabiti.
oprostitev plačila sodnih taks – nastanek taksne obveznosti
Obveznost za plačilo sodne takse nastane v trenutku, ko je procesno dejanje opravljeno, to je v tem primeru bila vložena pritožba. Oprostitev plačila sodnih taks učinkuje od dneva, ko je pri sodišču vložen predlog za oprostitev in velja za vloge in dejanja, ki so nastala po taksni oprostitvi.
Stiki na domu nasprotnega udeleženca otroku niso v korist. Tudi z življenjskega vidika si ni mogoče predstavljati, kako bi lahko, zlasti dalj časa trajajoči stiki med materjo in otrokom, potekali na domu nasprotnega udeleženca. Dom matere, kjer lahko potekajo stiki z otrokom, je primeren prostor za izvajanje stikov.
spor majhne vrednosti – pritožbeni razlogi – izpodbijanje dejanskega stanja – izpodbijanje dokazne ocene
V kolikor se pritožnik ne strinja s tem, da sodišče ni sledilo dokazom, to pomeni uveljavljanje pritožbenega razloga iz prvega odstavka 339. člena ZPP in posledično zmotno ugotovljenega dejanskega stanja, ki v predmetnem sporu majhne vrednosti nista upoštevna.
zemljiškoknjižni postopek - stečajni postopek - vpliv začetka stečajnega postopka na zemljiškoknjižni postopek - začetek učinkovanja zemljiškoknjižnih vpisov - prejem zemljiškoknjižnega predloga pred začetkom stečajnega postopka
Vpisi učinkujejo od začetka zemljiškoknjižnega postopka, zato začetek stečajnega postopka na zemljiškoknjižni postopek ne more vplivati in zemljiškoknjižni postopek z začetkom stečajnega postopka ni prekinjen po 5. točki 205. člena ZPP.
nesreča pri delu - odškodninska odgovornost - objektivna odgovornost - krivdna odgovornost - nepremoženjska škoda - poravnava - nova škoda
Stranki sta lahko izvensodno poravnavo sklenili le glede odškodnine za škodo, ki je bila znana na dan poravnave. Tako lahko tožnik v sodnem sporu uveljavlja dodatno odškodnino - odškodnino za škodo, s katero ob sklenitvi poravnave ni mogel računati, za novo škodo, ki mu je nastala, ker zdravljenje ni privedlo do pričakovanega izboljšanja stanja.
začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve – pogoji za začasno odredbo – izročitev stvari v začasno hrambo
Zgolj dejstvo, da je za uveljavitev terjatve tožeča stranka izkoristila sodno pot, s tožbo na izročitev premičnin, ki jih ima tožena stranka v posesti tudi po odpovedani leasing pogodbi, samo po sebi ne daje zadostne podlage za sklepanje, da tožena stranka s tem tudi otežuje oziroma onemogoča uveljavitev terjatve v smislu pogoja iz prve alineje 2. odstavka 272. člena ZIZ.
letni dopust - kolektivna pogodba - in favorem laboratoris
Za tožnico - novinarko, ki je pri toženi stranki opravljala dela in naloge urednice, velja glede trajanja letnega dopusta Kolektivna pogodba za poklicne novinarje, ki je glede te pravice ugodnejša kot podjetniška KP ter KPČIZKD.
začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe - nastanek težko nadomestljive škode - uporaba tuje stvari
Dejstva, da toženi stranki ne želita prispevati k stroškom vzdrževanja nepremičnine, čiščenja in ne plačujeta uporabnine, še ne pomenijo nastanka večje škode (oziroma težko nadomestljive škode), saj bo tožeča stranka lahko zahtevala povrnitev teh stroškov in tudi plačilo uporabnine, če bodo dokazani elementi uporabe tuje stvari.
ZPP člen 78, 79, 86, 86/1, 87, 87/3. ZGD-1 člen 32, 32/1, 33, 34, 35, 515.
pooblaščenec – zakoniti zastopnik družbe - ustanovitelj družbe - prokurist - postulacijska sposobnost - državni pravniški izpit
Lastnik oziroma ustanovitelj ni zastopnik družbe.
Ker prokurist kljub danemu opozorilu ob vložitvi obravnavane pritožbe ni zatrjeval oziroma dokazal zahtevane kvalifikacije, to je, da ima opravljen pravniški državni izpit, je pritožbeno sodišče pritožbo kot nedovoljeno zavrglo. Prokurist je namreč pooblaščenec družbe, ki mu je podelila prokuro, zato tudi zanj veljajo določbe tretjega odstavka 87. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ
ZZ člen 65. ZZDej člen 92. SZ člen 111, 112, 129, 155.
pasivna legitimacija - privatizacija stanovanj in stanovanjskih hiš - odkup stanovanja - zahtevek na sklenitev pogodbe - zavezanec za odkup
Določbi 65. člena ZZ in 92. člena ZZDej sta lex specialis v razmerju do določb 111. člena in 112. člena SZ.
Distinkcije med pojmom lastnik po SZ in lastnikom, kot je opredeljen v stvarno pravni materiji, naš stvarno pravni sistem ne uvaja in sicer tako kar zadeva določbe SPZ (prej ZTLR) kot tudi ne določbe SZ. Lastnik je v obeh primerih tista oseba, ki ima na stvari lastninsko pravico.