obrazloženost ugovora – izvršba na podlagi izvršilnega naslova – pravno pomembna dejstva
Dolžnik je v ugovoru zoper sklep o izvršbi, ki je bil izdan na podlagi izvršilnega naslova, omejen na navajanje tistih dejstev, ki preprečujejo izvršbo in so primeroma našteta v prvem odstavku 55. čl. ZIZ.
kreditna pogodba – potrošniški kredit – razveza pogodbe – odstop od pogodbe – pisno obvestilo – dodaten rok za izpolnitev
Dajalec kredita mora pred izjavo, da razdira pogodbo, potrošniku s pisnim obvestilom določiti primeren dodatni rok za plačilo zapadlih obveznosti, ki ne sme biti krajši od petnajstih dni, kar v skladu s prejemno teorijo pomeni od takrat, ko kreditojemalec – potrošnik od kreditodajalca prejme navedeno izjavo.
nadaljevanje postopka izvršbe zoper dediča – pritožba - prehod terjatve na dediča – ugovor – novo izvršilno sredstvo
Res je, da pritožba pritožnika vsebuje tudi navedbe, ki kažejo na njegovo upiranje obstoju materialnopravnega nasledstva na njegovi strani, ob dejstvu, da dedič odgovarja za dolgove zapustnika v okviru vrednosti podedovanega premoženja. Dedič umrlega dolžnika (ki se sicer s procesnega vidika vstopa v postopek ne more protiviti) pa ima res v skladu z obstoječo sodno prakso, tudi prakso Ustavnega sodišča, pravico, da ugovarja prevzemu obveznosti prejšnjega dolžnika nasproti upniku v tekoči izvršbi, kar zagotovi s tem, da se novemu dolžniku vroči sklep o izvršbi in da možnost ugovora. Ker v danem primeru navedena pritožba očitno vsebuje že tudi ugovarjanje novega dolžnika obstoju upnikove terjatve nasproti njemu, je treba te njegove navedbe obravnavati kot ugovorne navedbe in o teh bo moralo sodišče prve stopnje odločiti s sklepom, s katerim bo odločilo o usodi tega ugovora, z izčrpno utemeljitvijo, pri čemer pa je bistveno, da bo s tem nato dana novemu dolžniku možnost pravnega sredstva zoper takšno odločitev sodišča prve stopnje. V danem primeru pa bo itak moralo sodišče prve stopnje odločiti tudi še o ugovoru novega dolžnika zoper sklep o nadaljevanju izvršbe z novim izvršilnim sredstvom.
Uporaba določb o fikciji vročitve je upoštevna le, kadar naslovnik na naslovu, kjer se poskuša opraviti vročitev, tudi dejansko stanuje.
Če zamudna sodba ne vsebuje nobene ugotovitve glede vročitve tožbe, pritožbeno sodišče zaključka o pravilnosti vročitve tožbe ne more preizkusiti, kar pomeni bistveno kršitev določb postopka.
Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 232.
začasna nezmožnost za delo - invalid III. kategorije
Za odločitev o tožnikovi delazmožnosti ni bistveno, ali je bil premeščen na ustrezno delovno mesto v skladu z odločbo ZPIZ, kajti začasna nezmožnost za delo se presoja v okviru ugotovljene preostale delovne zmožnosti in omejitev iz dokončne odločbe ZPIZ ne glede na to, ali je dokončna odločba dejansko realizirana.
ZOR člen 195, 195/2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
denarna renta – izgubljen zaslužek – nezmožnost za delo – absolutna bistvena kršitev določb postopka
Oškodovancu pripada odškodnina v primeru premoženjskega prikrajšanja, do katerega pride zaradi njegove popolne ali delne nezmožnosti za delo.
Če prvostopenjsko sodišče v obrazložitvi ni pojasnilo razlogov svoje odločitve, sodbe v tem delu ni moč preizkusiti, kar pomeni absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka.
Obseg mnenja ni merilo za oceno zahtevnosti mnenja. Zahtevnost izvedenskega mnenja je odvisna zlasti od obsežnosti dokumentacije, ki je podlaga za izdelavo mnenja, časa, ki ga ima na voljo, kompleksnosti in vrste zahteve, ki je predmet mnenja in drugih dejavnikov, ki lahko vplivajo na stopnjo zahtevnosti dela.
izvršilni stroški – zahteva upnika za povrnitev stroškov
Niti sodišče prve stopnje niti pritožbeno sodišče nima zakonskih pooblastil, da bi zaradi socialnih razlogov na strani dolžnika lahko štelo za umaknjeno zahtevo upnika za odmero nadaljnjih izvršilnih stroškov.
Sodišče prve stopnje je zmotno zaključilo, da tožeča stranka ni uspela dokazati vzročne zveze z zadostno stopnjo prepričanja, ker je izvedenec medicinske stroke možnost nastanka lahkih telesnih poškodb v takšnih okoliščinah zgolj dopustil. Sodišče prve stopnje je namreč zmotno štelo, da se element vzročne zveze v pravdnem postopku ugotavlja s stopnjo gotovosti. Sodišče v pravdnem postopku odloča (zgolj) s stopnjo prepričanja (ko o resničnosti določenega dejstva ne dvomi noben izkušen človek), element vzročne zveze pa ugotavlja s stopnjo verjetnosti, ki mora biti večja od polovične. To pomeni, da morajo biti razlogi, ki govorijo v prid obstoja določenega dejstva, močnejši od razlogov, ki govorijo proti njegovemu obstoju.
nesreča pri delu - odškodninska odgovornost - krivdna odgovornost - deljena odgovornost - nepremoženjska škoda
Pri presoji, ali gre nevarno dejavnost v konkretnem primeru, ko se je tožnica poškodovala pri vojaškem urjenju, ki se je opravljalo na vadbeni oviri na specifičnem terenu v dežju in burji, kar je terjalo od vseh večjo angažiranost in pazljivost pri izvedbi vaje v popolni vojaški opremi, je treba uporabiti drugačen kriterij kot pri ocenjevanju podobnih aktivnosti v vsakdanjem življenju.
OZ člen 12. Splošne uzance za blagovni promet (1954) uzanca 203.
blagovni promet - uzance - reklamacija računov
Splošne uzance za blagovni promet se uporabljajo kljub temu, da se stranki nista izrecno dogovorili za njihovo uporabo, a le tista pravila, ki urejajo vprašanja, ki jih OZ ne ureja. Med pravila, ki jih OZ konkretneje ne ureja, spada tudi v konkretnem primeru uporabljen 203. člen Uzanc. Čeprav torej pravdni stranki nista imeli sklenjene pisne prodajne pogodbe, niti se za uporabo Uzanc nista posebej ustno dogovorili, je sodišče prve stopnje pri svojem odločanju, 203. člen Uzanc smelo uporabiti.
izbrisni razlog – sklep o ustavitvi postopka izbrisa – sklep o obstoju izbrisnega razloga – poslovni naslov – objave in vročitve
Dejstvo, da je družba na naslovu, vpisanem v sodni register, izpodbijani sklep prejela dne 25. 05. 2011, izpodbija domnevo iz 2. točke drugega odstavka 427. člena ZFPPIPP (da je družba na naslovu, vpisanem v sodni register, neznana oziroma da na tem naslovu ne prejema uradnih pošiljk) o obstoju izbrisnega razloga iz 2. točke prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP.
zemljiškoknjižni postopek - stečajni postopek - vpliv začetka stečajnega postopka na zemljiškoknjižni postopek - začetek učinkovanja zemljiškoknjižnih vpisov - prejem zemljiškoknjižnega predloga pred začetkom stečajnega postopka
Vpisi učinkujejo od začetka zemljiškoknjižnega postopka, zato začetek stečajnega postopka na zemljiškoknjižni postopek ne more vplivati in zemljiškoknjižni postopek z začetkom stečajnega postopka ni prekinjen po 5. točki 205. člena ZPP.
javni uslužbenec - vojak - plača - dodatek k plači - dodatek za posebna znanja in veščine - dodatek za posebno nevarne naloge - akt o sistemizaciji
Ker tožena stranka ni sprejela ustreznih podzakonskih aktov in ker v aktu o sistemizaciji za tožnikovo delovno mesto ni predvidela dodatkov za posebna znanja in veščine ter posebno nevarne naloge, ne obstoji pravna podlaga, da bi bil tožnik (vojak) do vtoževanih dodatkov iz tega naslova upravičen.
začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve – pogoji za začasno odredbo – izročitev stvari v začasno hrambo
Zgolj dejstvo, da je za uveljavitev terjatve tožeča stranka izkoristila sodno pot, s tožbo na izročitev premičnin, ki jih ima tožena stranka v posesti tudi po odpovedani leasing pogodbi, samo po sebi ne daje zadostne podlage za sklepanje, da tožena stranka s tem tudi otežuje oziroma onemogoča uveljavitev terjatve v smislu pogoja iz prve alineje 2. odstavka 272. člena ZIZ.
SZ-1 člen 176, 176/1, 177, 178, 178/2, 178/4, 178/5. SPZ člen 66. SZ člen 125.
predkupna pravica najemnika stanovanja - kršitev predkupne pravice – tožba predkupnega upravičenca na razveljavitev pogodbe s tretjim in sklenitev pogodbe z njim
Toženci so sklenili kupoprodajno pogodbo v nasprotju s prisilnimi predpisi zaradi kršitve zakonite predkupne pravice, ki jo ima tožnica na stanovanju. Predkupne pravice ni mogoče pogojevati z etažno lastnino. Če etažna lastnina ni vzpostavljena, za uveljavljanje predkupne pravice na stanovanju zadostuje njegova dovolj določna opredelitev. Tožnica ima predkupno upravičenje v obsegu, kot izhaja iz najemne pogodbe, sklenjene s prvo toženko.
ZFPPIPP člen 301, 301/1, 301/2, 301/3, 301/7, 301/8. Z PP člen 208, 208/1.
specialni zakon – uporaba predpisa – prekinitev postopka
Ker je ZFPPIPP nasproti ZPP specialni predpis, je glede prenehanja razlogov za prekinitev postopka in nadaljevanje prekinjenega postopka potrebno uporabiti določbe ZFPPIPP, če je v njem drugače določeno kot v ZPP.
nujna pot – izvedensko mnenje - pripombe na izvedensko mnenje
Dolžnik je tisti, ki bi moral podati strokovno utemeljene pripombe z ustreznimi dejstvi na izdelano izvedeniško mnenje oziroma njegovo dopolnitev, pa take trditvene podlage ni zmogel v svojih pripombah.
ZZ člen 65. ZZDej člen 92. SZ člen 111, 112, 129, 155.
pasivna legitimacija - privatizacija stanovanj in stanovanjskih hiš - odkup stanovanja - zahtevek na sklenitev pogodbe - zavezanec za odkup
Določbi 65. člena ZZ in 92. člena ZZDej sta lex specialis v razmerju do določb 111. člena in 112. člena SZ.
Distinkcije med pojmom lastnik po SZ in lastnikom, kot je opredeljen v stvarno pravni materiji, naš stvarno pravni sistem ne uvaja in sicer tako kar zadeva določbe SPZ (prej ZTLR) kot tudi ne določbe SZ. Lastnik je v obeh primerih tista oseba, ki ima na stvari lastninsko pravico.
ZPP člen 78, 79, 86, 86/1, 87, 87/3. ZGD-1 člen 32, 32/1, 33, 34, 35, 515.
pooblaščenec – zakoniti zastopnik družbe - ustanovitelj družbe - prokurist - postulacijska sposobnost - državni pravniški izpit
Lastnik oziroma ustanovitelj ni zastopnik družbe.
Ker prokurist kljub danemu opozorilu ob vložitvi obravnavane pritožbe ni zatrjeval oziroma dokazal zahtevane kvalifikacije, to je, da ima opravljen pravniški državni izpit, je pritožbeno sodišče pritožbo kot nedovoljeno zavrglo. Prokurist je namreč pooblaščenec družbe, ki mu je podelila prokuro, zato tudi zanj veljajo določbe tretjega odstavka 87. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ