ZOR člen 12, 47, 49, 140, 140/2, 140/3. ZDR (1990) člen 34. ZPP (1977) člen 395, 395/1.
delovno razmerje pri delodajalcu - plače in drugi prejemki - odpravnina - sporazum o prenehanju delovnega razmerja - ničnost sporazuma - čezmerno prikrajšanje
Po določilih 47. člena ZOR je pogodba nična, če je predmet obveznosti nedopusten, torej če je v nasprotju s prisilnimi predpisi (49. člen ZOR). Udeležence pogodbenih razmerij pa pri sklepanju teh razmerij ter pri uveljavljanju in izpolnjevanju obveznosti veže tudi načelo vestnosti in poštenja (12. člen ZOR). Sporazum strank o uvrstitvi tožnice med presežne delavce je bil v tej zadevi v nasprotju s prisilnimi predpisi, ki urejajo različne primere in pogoje prenehanja delovnega razmerja delavcev. Zato je ta sporazum ničen, zahtevek tožnice, s katerim ta uveljavlja odpravnino, pa je moralo revizijsko sodišče na podlagi 2. in 3. odstavka 140. člena ZOR zavrniti.
delovno razmerje pri delodajalcu - postopek - rok za vložitev pritožbe
Po določbi četrtega odstavka 14. člena ZDSS je v postopkih pred delovnimi in socialnimi sodišči določen osemdnevni rok za pritožbo. Zato je ta rok, ne glede na naravo spora, v teh postopkih treba upoštevati in odločati v skladu z njim, ker je postopek (pravilno in zakonito) potekal pred delovnim sodiščem.
ZPP (1977) člen 8, 221, 221/1, 392, 395, 395/2. ZDSS člen 21, 21/1, 25.
delovno razmerje pri delodajalcu - odstranitev delavca z dela - postopek v individualnih delovnih sporih - revizija - dovoljenost revizije - prenehanje delovnega razmerja - sodni postopek - dokazi in izvajanje dokazov - odločba sodišča druge stopnje - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - načelo in dubio pro reo
Po 1. odstavku 221. člena ZPP ni treba dokazovati dejstev, ki jih je stranka priznala pred sodiščem, vendar pa lahko sodišče odloči, naj se dokazujejo tudi taka dejstva, če misli, da jih je stranka priznala z namenom, da bi razpolagala z zahtevkom, s katerim ne more razpolagati (3. odstavek 3. člena ZPP). Ta določba daje sodišču pooblastilo, da mu ni treba izvajati dokazov o priznanem dejstvu, ampak sme tako dejstvo vzeti za podlago svoje odločbe kot tako.