Zakon o nacionalizaciji zasebnih gospodarskih podjetij člen 7.a.ZDen člen 3, 3/1-8.
upravičenci do denacionalizacije - nacionalizacija zasebnih gospodarskih podjetij
Osebe, ki jim je bilo premoženje nacionalizirano na podlagi 7.a člena Zakona o nacionalizaciji zasebnih gospodarskih podjetij, niso upravičene do denacionalizacije po ZDen. V postopku denacionalizacije ni mogoče preizkušati zakonitosti pravnomočnega upravnega akta, s katerim je bilo podržavljenje izvršeno.
postopek za izročitev obdolžencev in obsojencev - pripor - begosumnost - mednarodna tiralica
Če vložnik z navajanjem, da obdolženka ne razpolaga z mednarodno tiralico, uveljavlja kršitev pravic obrambe, temu ni moč pritrditi. Ob zaslišanju obdolženke pred preiskovalno sodnico je bila namreč navzoča njena zagovornica, ki je imela ves čas postopka možnost vpogleda v spis, obdolženka pa je bila pred zaslišanjem poučena v skladu s 5. členom ZKP.
ZDen člen 44, 44/7. Uredba o izdaji obveznic in izvrševanju odločb, ki se glasijo na odškodnine, za katere je zavezanec Slovenski odškodninski sklad člen 12.ZSOS člen 6, 6/1, 7b, 7b/2.
odškodnina v obliki obveznic
Pravnomočnost denacionalizacijskih odločb, na podlagi katerih so denacionalizacijski upravičenci upravičeni do odškodnine za podržavljeno premoženje v obveznicah, ni odločilna za začetek izplačevanja obresti, ki ga je posebej določil 2. odst. 7.b člena Zakona o Slovenskem odškodninskem skladu. Čas pravnomočnosti odločbe ne vpliva na višino obresti, temveč le na izvršljivost denacionalizacijske odločbe, to je na izročitev obveznic.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS20954
ZKP člen 95, 95/4, 420, 420/2. KZ (1977) člen 133, 133/2.KZ člen 3, 3/2, 244, 244/1.
stroški kazenskega postopka - oprostitev plačila stroškov v postopku pred sodiščem prve stopnje - oprostitev plačila stroškov v postopku pred višjim sodiščem - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - časovna veljavnost kazenskega zakona - milejši zakon - zloraba položaja ali pravic odgovorne osebe - zloraba položaja ali pravic
Pritožbeno sodišče pri odločitvi, ali bo obdolženca oprostilo plačila povprečnine, ni vezano na odločitev prvostopenjskega sodišča. Zato izrek o oprostitvi plačila stroškov pred sodiščem prve stopnje ne more biti podlaga za zaključek o nezakonitosti drugačne odločitve o stroških pritožbenega postopka.
V 244.čl. KZ opuščeni izraz "protipravno", ki je bil v zvezi s premoženjsko koristjo naveden v 2.odst. 133.čl. KZ-77, je brez pomena za oceno, ali gre v 1.odst. 244.čl. KZ za enako, strožjo ali blažjo materialno kazenskopravno določbo. Premoženjska korist, ki izvira iz izrabe položaja ali prestopitve meje storilčevih pravic, je namreč pričakovana posledica protipravne dejavnosti in je zato vedno protipravna, tudi če jo zakon tako izrecno ne opredeljuje.
priznanje tujih sodnih odločb - sodelovanje v postopku - skladnost tuje sodne odločbe s pravnim redom RS
Po določbi drugega odstavka 96. člena ZMZPP so morebitne napake v postopku glede vročanja in sodelovanja sanirane, če se je oseba, zoper katero je bila izdana tuja sodna odločba, spustila v obravnavanje glavne stvari v postopku na prvi stopnji. Nasprotni udeleženec pa je v postopku - ne glede na pritožbene trditve o uporabi jezika in načinu vročanja - sodeloval, zaradi česar priznanje tujih sodnih odločb tudi ne nasprotuje javnemu redu Republike Slovenije.
ZOR člen 376, 377, 377/1, 377/2, 392, 392/1, 392/2, 392/6.
zastaranje odškodninske terjatve - pretrganje zastaranja - zastaralni rok pri pretrganju
Po pretrganju začne zastaranje odškodninske terjatve teči znova in se čas, ki je pretekel pred pretrganjem, ne všteje v zakoniti zastaralni rok (prvi in drugi odstavek 392. člena ZOR). Od dneva ponovnega začetka teka zastaralnega roka pa je mogoče ugotoviti iztek zastaranja takrat, ko preteče toliko časa, kot je z zakonom predpisano za pretrgano zastaranje (šesti odstavek 392. člena ZOR).
vprašanje pristojnosti upravnega organa - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - denacionalizacija stavb in stavbnih zemljišč
Samo zaradi tega, ker je bilo zemljišče razlaščeno po Zakonu o agrarni reformi in kolonizaciji v LRSS, ni mogoče sklepati, da je podana stvarna pristojnost Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in ne Ministrstva za okolje in prostor, ki po določbah 14. člena novele ZDen (Ur.l. RS, št. 65/98) odloča o pritožbah zoper odločbe o zahtevi za denacionalizacijo podržavljenih stanovanj, stanovanjskih hiš, poslovnih prostorov in stavbnih zemljišč.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razlogov smotrnosti - zakonita zastopnica upnice zaposlena na pritožbenem sodišču
Predlog za delegacijo je utemeljen zaradi sorodstvene povezave med delavko sodišča, ki naj bi v pritožbeni fazi odločalo v tej zadevi, in mladoletno upnico. Da bi bil izključen dvom o korektnosti postopka in nepristranskosti odločanja, je bilo treba odločiti, naj v tej zadevi na pritožbeni stopnji postopka drugo višje sodišče.
Odločba komunalnega inšpektorja o odstranitvi lesenih barak je upravni akt prve stopnje, zato zoper njo ni dovoljena tožba v upravnem sporu, ampak redno pravno sredstvo pritožbe v skladu z določbami ZUP. V upravnem sporu odloča sodišče le o zakonitosti dokončnih upravnih aktov.
Predlagateljica je priložila šele pritožbi prevode žigov, ki so na angleškem prevodu sodbe in ki naj bi po pritožbenih trditvah dokazovali, da je sodba, katere priznanje se zahteva, postala dokončna in pravnomočna. Iz teh žigov naj bi bilo po pritožbenih trditvah razvidno, da je bila tuja sodna odločba pred prevodom v angleški jezik predložena sodišču, uradno fotokopirana, angleški prevod sodbe pa uradno potrjen s strani Biroja za pravosodje Regije 14, Oddelka za registracijo upravnih zakonov in dokumentov ter licence odvetnikov. Vse navedeno ne izključuje možnosti, ki jo zatrjuje pritožba in sicer, da po etiopskem pravu prevod sodne odločbe v tuj jezik, ki ga mora potrditi pristojni državni organ (Biro za pravosodje Regije 14, Oddelek za registracijo upravnih zakonov in dokumentov ter licence odvetnikov), sploh ni mogoč, če sodna odločba še ni postala pravnomočna.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - sodnik kot pravdna stranka
Trditev, da se ljudje med seboj dobro poznajo, je mogoče izreči za večino slovenskih krajev in torej tudi za večino sodnikov. Poznanstvo med sodniki zato ne predstavlja tehtnega razloga za delegacijo pristojnosti v smislu določbe 67. člena ZPP. Če pa bi šlo v konkretni zadevi za take vezi med pravdno stranko in sodnikom, da bi vzbujale dvom v nepristranost sodnika, je to lahko razlog za izločitev posameznega sodnika skladno z določilom 70. člena ZPP, ne pa razlog za delegacijo stvarne pristojnosti.
ZAzil člen 1, 1/2, 1/3, 4, 4/1-2, 35, 35/1-3. ZUS člen 73.
pridobitev azila - izločitveni razlog - obstoj utemeljenega suma zagrešitve hudega kaznivega dejanja nepolitične narave zunaj RS
Pri odločanju o prošnji za azil po 2. in 3. odstavku 1. člena ZAzil je treba upoštevati izključitvene razloge iz 4. člena ZAzil. Pravica do azila se ne priznava osebam, pri katerih obstajajo utemeljeni razlogi za sum, da so zagrešile hudo kaznivo dejanje nepolitične narave zunaj RS, preden so bile sprejete v državo kot begunci. Obstoj pravnomočne odločbe sodišča, da obstajajo zakoniti pogoji za izročitev osebe, ki je zaprosila za azil, zadostuje za odločitev o obstoju "utemeljenih razlogov za sum" v azilnem postopku.
Tožena stranka, ki je v soglasju z lastnikom stanovanja oddala stanovanje tožniku, lastniku stanovanja pa je dodelila v uporabo kot imetniku stanovanjske pravice drugo večje stanovanje, ni dolžna priskrbeti tožniku drugega primernega stanovanja na podlagi 2.
odstavka 155. člena SZ potem, ko je lastnik po uveljavitvi SZ zasedel tudi svoje stanovanje.
Sklep po 369. členu ZPP, s katerim sodišče druge stopnje ugodi pritožbi tako, da razveljavi sodbo prve stopnje in vrne zadevo temu sodišču v novo sojenje, ni sklep, s katerim se postopek pravnomočno konča. Zato revizija zoper tak sklep ni dovoljena in jo je revizijsko sodišče zavrglo (392. člen ZPP).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VS05389
URS člen 15, 34, 39. Splošna deklaracija OZN o človekovih pravicah. Mednarodni pakt o državljanskih in političnih pravicah.ZOR člen 199, 200, 200/1. Deklaracija o državljanskih in političnih pravicah. Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP). ZPP (1977) člen 37, 40, 40/1, 40/2, 186, 186/2, 382, 382/2.ZPP člen 367, 367/2, 377.
zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost revizije - nedenarna terjatev - opredelitev vrednosti spornega predmeta - varstvo osebnostnih pravic - svoboda izražanja - razžalitev v tisku - povrnitev negmotne škode - objava sodbe - javna glasila - pravica do osebnega dostojanstva in varnosti - žalitev časti - preklic izjave
ZOR v 199. členu med primeroma navedenimi oblikami satisfakcije za povzročeno nepremoženjsko škodo
navaja tudi preklic izjave in umik izjave. Preklic izjave je strožja sankcija, ki jo je mogoče uporabiti v primeru neresničnosti izjave in ko je treba to razglasiti za neveljavno ter se ji odpovedati. Pri umiku izjave zadošča, da tisti, ki je dal izjavo, sporoči, da ne vztraja pri njej.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov
Dejstvo, da je dolžnik zaposlen na delovnem mestu zemljiškoknjižnega referenta pri stvarno in krajevno pristojnem Okrajnem sodišču .., predstavlja tehten razlog za delegacijo pristojnosti po 67. členu ZPP.
ZOR člen 11, 12, 13, 104, 113, 186, 189, 189/2, 200, 200/2, 277, 324, 324/1. ZPOMZO člen 3.
višina denarne odškodnine - začetek teka zamudnih obresti - duševne bolečine zaradi smrti bližnjega - obrestna mera zamudnih obresti - inflacija - pravni viri - temeljna načela obligacijskega prava - ohranitev realne vrednosti odškodnin za negmotno škodo - revalorizacija - temeljna obrestna mera (TOM) - sodna praksa
Odmera odškodnine po razmerah v času sodnega odločanja upošteva aktualna vrednostna razmerja in tako ohranja realno vrednost prisojene odškodnine glede na konkretne okoliščine. Zato je eden od načinov revalorizacije. Priznanje zamudnih obresti, katerih sestavni del je tudi temeljna obrestna mera kot sredstvo revalorizacije glavnice, za čas pred izdajo sodbe bi pomenilo dvojno valorizacijo, kar je v nasprotju s temeljnimi načeli obligacijskega prava.