azil - ugotavljanje dejanskega stanja pred sodiščem
Določbo 3. odstavka 39. člena ZAzil ni mogoče razumeti tako, da upravno sodišče ugotavlja dejansko stanje, ki bi ga morala pravilno in popolno ugotoviti že tožena stranka (1. odstavek 39. člena ZAzil).
ZZZDR člen 78, 105. Konvencija ZN o otrokovih pravicah člen 12. Evropska konvencija o uresničevanju otrokovih pravic.URS člen 8, 22, 56.ZPP člen 395, 395/2, 408, 409, 410.
vzgoja in varstvo otrok po razvezi zakonske zveze - dodelitev otroka - pravica otroka, da pove svoje mnenje - koristi otroka
V sporih katerih predmet je odločanje o varstvu in vzgoji otrok razvezanih staršev in pri katerih je vodilo otrokova korist, morajo biti spoštovane vse procesne in materialnopravne določbe iz družinskopravne zakonodaje. Namena predpisov, ki naj bi omogočili sprejem optimalne rešitve v korist otroka, ni mogoče doseči, če se pri odločanju ne upoštevajo okoliščine, ki obstajajo v času sprejema sodne odločitve. V takih primerih, ko se uporabljajo časovno odmaknjene ugotovitve, odločitev ne temelji na aktualnem dejanskem stanju in zato ne more biti pravilna. Z razvojem otrok dozoreva in skladno s tem mu je potrebno omogočiti izražanje volje oziroma želje, kot je že povedano spredaj. Morebitne postopkovne opustitve v tej smeri imajo lahko pomen procesnih kršitev.
Temeljni zakon o izkoriščanju kmetijskega zemljišča (1959) člen 63, 63/3, 65, 65/2.ZUP člen 12.ZDen člen 16, 16/3, 64. ZTLR člen 8, 20, 20/2. ZPP (1977) člen 12, 12/1.URS člen 15, 15/1, 15/4, 23, 23/1, 33.
lastninska pravica na nepremičnini - pridobitev lastninske pravice z odločbo državnega organa - odločba o arondaciji - denacionalizacija - pridobitni način - vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo - presoja pravnomočnosti upravne odločbe
V lastninskem sporu zaradi nepremičnine sme pravdno sodišče odločiti, da mora tisti, ki jo je dobil na podlagi sklepa o dedovanju po končanem denacionalizacijskem postopku in postal tudi njej zemljiškoknjižni lastnik, vrniti v last in posest nepremičnino tistemu, ki jo je dobil v arondacijskem postopku v last in posest, pa čeprav se ni vknjižil kot njen lastnik.
Sodišče sme tudi presoditi, ali je odločba, izdana v upravnem postopku, pravnomočna.
ZOR člen 154, 154/1, 158, 200, 203, 868. ODZ paragraf 1320.
krivdna odgovornost - povzročitev škode - solidarna odgovornost - odgovornost za škodo po živali - odgovornost lastnika konja - odgovornost organizatorja dejavnosti, ki je storitev zaupal tretjemu - povzročitev škode iz malomarnosti - skrbnost - rekreacijsko jahanje - padec s konja
Odgovornost lastnika konja, ki se z oddajanjem živali za jahanje ukvarja zaradi pridobivanja dohodka, je s stališča zagotovitve varnosti - posebej, če jahajo otroci - strožja od običajne. Zato je dolžan zagotoviti nadzor usposobljenih in izkušenih vodnikov, ki žival lahko obvladajo v vseh možnih situacijah.
Odgovornost organizatorja razvedrilne dejavnosti z jahanjem konj se predpostavlja in je profesionalna in stroga. Za škodo, nastalo zaradi slabe presoje pri izbiri izvajalca dejavnosti, zato odgovarja solidarno z izvajalcem.
kazniva dejanja zoper čast in dobro ime - žaljiva obdolžitev - dokaz resnice
V inkriminaciji "o višini provizije vodja, kot mi je znano, ni izdala odločbe", ni trditve, ki bi lahko škodovala časti in dobremu imenu oškodovanke.
Navedba, ki se glasi "o zadevi je vodja popolnoma napačno informirala izvršni svet, ki je na podlagi njene izpovedbe sprejel meni nerazumljivo mnenje", ne vsebuje konkretne trditve, v čem je bila napačna informacija. Očitek zavajanja državnega organa z napačno informacijo, če naj ima elemente kaznivega dejanja žaljive obdolžitve, mora biti konkretiziran.
začasna odredba - obstoj spornega pravnega razmerja - vpoklic na odslužitev vojaškega roka - zdravstvena sposobnost
Če je tožnik že bil vpoklican na odslužitev vojaškega roka, je po presoji pritožbenega sodišča to stanje v tako tesni povezavi s spornim razmerjem o zdravstveni sposobnosti, da se pogoji ugotavljajo glede na tako razmerje. Tožnik želi namreč prav to stanje (vpoklic) glede na sporno razmerje s predlagano začasno odredbo preprečiti.
razrešitev direktorja uprave v sestavi ministrstva - predlog ministra - odločanje brez spisov
Sodišče ni moglo odločiti o zakonitosti razrešitvene odločbe ob dejstvu, da tožena stranka (Vlada RS), kljub dvakratnemu pozivu, sodišču ni poslala upravnih spisov in je sodišče po 4. odstavku 36. člena ZUS odločalo brez spisov, saj sodišče ni imelo zanesljive opore za presojo zakonitosti izpodbijane odločbe samo na podlagi njene obrazložitve.
Če ob reševanju tožbe sodišče prve stopnje ugotovi take bistvene kršitve, ki so opredeljene v 2. točki 25. člena ZUS, mora po 3. točki 1. odstavka 60. člena ZUS tožbi ugoditi in odpraviti izpodbijani upravni akt in zadevo vrniti v ponoven postopek.
ZDR (1990) člen 100, 100/1-6, 125. ZTPDR člen 80, 80/1. ZPP (1977) člen 393.
delovno razmerje pri delodajalcih - prenehanje delovnega razmerja - prenehanje obratovalnice zasebnega delodajalca - neupravičena odsotnost z dela - disciplinski postopek - varstvo pravic delavcev - pravica do ugovora
Tožena stranka od tožnika ni zahtevala, da 15.10.1995 prične opravljati delo v K., temveč je v svojem prvem sklepu tožena stranka celo zapisala, da njegova razporeditev na delo v lokal v K. ni mogoča, zato je njeno navajanje, da bi moral tožnik po 15.10.1995 opravljati delo v enoti v K., neutemeljeno. Tožena stranka v reviziji navaja, da je tožniku delovno razmerje dejansko prenehalo zaradi prenehanja obratovalnice in bi moral tožnik do dokončnosti sklepa o prenehanju delovnega razmerja iz tega razloga še prihajati na delo, obenem pa protislovno zatrjuje, da je tožniku prenehalo delovno razmerje zaradi neupravičenih izostankov. Ob teh vsebinskih razlogih, zaradi katerih sklepa prve in druge stopnje tožene stranke nista zakonita, pa revizijsko sodišče ugotavlja, da so pravilne ugotovitve sodišča druge stopnje o tem, da je sklep organa druge stopnje nezakonit tudi iz formalnih razlogov. Kot je bilo ugotovljeno v sodnem postopku, organ druge stopnje pri obravnavanju tožnikovega ugovora ni odločal o tožnikovem zahtevku, temveč je odločal o povsem drugem vprašanju ter v zvezi s tem uporabil povsem druge pravne temelje. O teh vprašanjih je odločal prvič, zato bi moral imeti tožnik pravico do ugovora zoper to odločitev. Ta pravica mu je bila odvzeta, s tem pa so bili kršeni prisilni predpisi 80. člena ZTPDR.
ZDR (1990) člen 100, 100/1-5, 100/1-6. ZPP (1977) člen 393.
delovno razmerje pri delodajalcu - prenehanje delovnega razmerja - neupravičen izostanek z dela
Revidentka za izostanek ni imela soglasja delodajalca (dejansko stanje) in da je bil zato njen izostanek neopravičen, bi lahko na izrek disciplinske sankcije (obvezen izrek prenehanja delovnega razmerja) vplivale le še okoliščine, zaradi katerih bi lahko bila izvršitev disciplinskega ukrepa pogojno odložena (20. člen pravilnika).
delovno razmerje pri delodajalcih - plače in drugi prejemki - revizija - vrednost spornega predmeta - dovoljenost revizije
Po določilih 2. odstavka 382. člena ZPP revizije ni v premoženjskopravnih sporih, v katerih se tožbeni zahtevek nanaša na denarno terjatev, na izročitev stvari ali izvršitev kake druge dajatve, če vrednost spornega predmeta izpodbijanega dela pravnomočne sodbe ne presega 80.000,00 SIT. V tej zadevi ne gre za spor o pravici tožnice do nadomestila plače, temveč gre za spor o višini nadomestila, to je, za spor o denarni terjatvi tožnice, pri čemer vrednost spornega predmeta izpodbijanega dela pravnomočne sodbe znaša 24.269,20 SIT. S tem ni izpolnjen pogoj iz 382. člena ZPP, zato je revizijsko sodišče revizijo kot nedovoljeno zavrglo, ker tega v mejah svojih pravic ni storilo že sodišče prve stopnje (392. člen ZPP).
ZTPDR člen 58, 58/1, 58/1-2. ZDR (1990) člen 88. ZPP (1977) člen 393.
prenehanje delovnega razmerja - hujša kršitev delovne obveznosti - delovno razmerje pri delodajalcu - neupravičeno razpolaganje z družbenimi sredstvi
Izvršitveno dejanje disciplinske kršitve, opredeljene kot nezakonito razpolaganje z družbenimi sredstvi ni trajna prilastitev stvari, temveč, da si jo je tožnik začasno prilastil s tem, da jo je odpeljal iz skladišča in jo skrival pred komisijo, namesto, da bi ji jo izročil. Pri tem njegov motiv, način in čas razpolage nista pravno pomembna, niti ni relevantno dejstvo, da je stroj potem, ko je tožena stranka prijavila dejanje policiji, tožnik vrnil.
URS člen 155. SKPG člen 12, 12-3. ZDR (1990) člen 112.
delovno razmerje pri delodajalcih - prenehanje delovnega razmerja zaradi nujnih operativnih razlogov - pravilnik o kriterijih za ugotavljanje presežnih delavcev - prepoved povratne veljave pravnih aktov
Seznam presežnih delavcev je bil sprejet 21.6.1991, 6.6.1991, torej že pred sprejetjem seznama, pa je bil sprejet pravilnik, ki je urejal kriterije za ugotavljanje presežnih delavcev. Revident zatrjuje, da ta pravilnik ne bi smel biti uporabljen, ker je uredil kriterije, ki so upoštevali delovno uspešnost delavcev, kakršna je bila pred uveljavitvijo pravilnika, torej ima pravilnik retroaktivne učinke. To revidentovo sklepanje pa je z vidika uporabe materialnega prava zmotno. Pravilnik tožene stranke je pravni vir avtonomnega prava, zato zanj velja ustavna prepoved povratne veljave pravnih aktov (155. člen Ustave RS). Povratna veljava pravnega vira pomeni, da gre za poseg v obstoječa, v preteklosti že urejena pravna razmerja, ne pomeni pa, da pravni vir ne more pri urejanju pravnih razmerij v prihodnosti upoštevati preteklih dejstev. Pravilnik o kriterijih za ugotavljanje presežnih delavcev tožene stranke je bil sprejet pred dejanskim ugotavljanjem presežkov. Kot prvi kriterij je določil delovno uspešnost delavcev, kar je bilo v skladu s 3. točko 12. člena Splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo (Uradni list RS, št.
31/90), ki jo je bilo treba po določilih 112. člena ZDR upoštevati tudi pri sprejemanju splošnih aktov delodajalcev, ki so bili sprejeti kasneje kot omenjena kolektivna pogodba, zato v tem primeru ne gre za povratni učinek normativnega akta.
ZTPDR člen 75, 75/1-2. ZDR (1990) člen 100, 100/1-2. ZPP (1977) člen 393.
delovno razmerje pri delodajalcu - prenehanje delovnega razmerja - pisni sporazum o prenehanju delovnega razmerja - posebna obličnost
V 2. točki 1. odstavka 75. člena ZTPDR oziroma 2. točki 1. odstavka 100. člena ZDR je določena posebna oblika (forma) sporazumnega prenehanja delovnega razmerja, katerega zunanji izraz je pisni sporazum. Pogoj za njegovo veljavnost je z zakonom predpisana posebna obličnost. Način prenehanja delovnega razmerja po 2. točki 1.
odstavka 100. člena ZDR ima pravni učinek samo, če je dogovorjen v pismeni obliki.
ZGD člen 359, 359/1, 360, 360/1, 360/2, 363, 593.ZLPP člen 4, 4/2, 17, 17/2, 20, 20/2.
delniška družba - ničnost sklepov skupščine - nezaključen postopek lastninskega preoblikovanja - sklep o razporejanju dobička - uveljavljanje ničnosti - pravne posledice ničnosti
Ničen je sklep skupščine d.d., sprejet v nasprotju s 593. členom ZGD. Odločanje o razporeditvi dobička je sprejetje sklepa o razporeditvi dobička, ne pa izplačila, izvršena na njegovi podlagi.
Ničnost sklepa sprejetega v nasprotju s 593. členom ZGD, lahko uveljavljajo tudi delničarji, ki so to postali šele z lastninskim preoblikovanjem družbe. Pravna posledica ničnosti sklepa skupščine je samo vrnitvena obveznost po 363. členu ZGD.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišči - spor z mednarodnim elementom - ordinacija pristojnosti
Trditve v predlogu za ordinacijo pristojnosti in do sedaj znani podatki lahko privedejo do pristojnosti sodišča Republike Slovenije. Zato je na podlagi 68. člena ZPP za odločanje v tej pravdni zadevi določilo Okrožno sodišče v Novi Gorici.
Določilo tretjega odstavka 338. člena ZPP (1977) (sedaj čl. 324/3 ZPP) prihaja v poštev le pri t.im. procesnem pobotanju, se pravi v pravdi uveljavljenem pobotu še obstoječih terjatev in protiterjatve, ne pa, če sta ti terjatvi prenehali že pred tem.
zahteva za varstvo zakonitosti - tožba na izpraznitev poslovnih prostorov - veljavnost najemne pogodbe - rešitev predhodnega vprašanja
S sodbo, s katero je sodišče ugodilo zahtevku na izpraznitev poslovnih prostorov, ki jih je tožena stranka dobila v najem je sodišče rešilo tudi predhodno vprašanje veljavnosti sklenjene najemne pogodbe.
Vprašanje pravilnosti rešitve predhodnega vprašanja je materialnopravno vprašanje.