začasna odredba - nastanek hujših škodljivih posledic - razrešitev vojaškega diplomatskega predstavnika
Nenadna, nenačrtovana razrešitev vojaškega diplomatskega predstavnika je takšna občutna sprememba v tožnikovem življenju, zaradi katere bi zanj lahko prišlo do nastanka hujših škodljivih posledic.
Revizijsko sodišče do prejema vloge o umiku revizije o vloženi reviziji še ni odločalo, zato je le ugotovilo njen umik (399. člen v zvezi z drugim odstavkom 349. člena ZPP).
Revizije ni mogoče zavreči, čeprav uveljavlja njen vlagatelj samo nedovoljene revizijske razloge. To pa zato, ker mora revizijsko sodišče izpodbijano sodbo vredno preizkusiti tudi, če so podani revizijski razlogi na katere mora paziti po uradni dolžnosti.
Oseba, ki opravi uvozne ali izvozne storitve v imenu in za račun naročnika, tega neposredno zaveže nasproti druge pogodbene stranke.
Če med strankama spora do dostave blaga ni bila sklenjena pogodba (pismenost ni potrebna - prvi odstavek 67. člena ZOR), že okoliščina, da tožena stranka prejetega blaga ni stavila tožeči stranki na razpolago, zadostuje za zaključek, da je bila pogodba sklenjena.
Takšen zaključek lahko temelji na okoliščini, da tožena stranka ni zavrnila računa.
upravičenci - dejanski prehod premoženja iz zasebne v družbeno lastnino
V postopku denacionalizacije je za presojo, kdo je denacionalizacijski upravičenec, pomemben dejanski prehod zasebne lastnine v družbeno lastnino in ne samo, na podlagi katerega predpisa je bila kasneje izdana odločba, ki je bila podlaga za vpis v zemljiško knjigo.
pogodba o uporabi tehničnih izboljšav - plačilo nadomestila za uporabo
Dejstvo, ali je tožnik ustvaril ugotovljene tehnične izboljšave v času trajanja delovnega razmerja pri tožencu ali ne, sploh ni odločilno. V postopku je bilo namreč ugotovljeno, da je tožnik avtor tehničnih izboljšav, da je toženec te tožnikove tehnične izboljšave uporabil, s pogodbo, ki je bila sklenjena med pravdnima strankama, pa se zavezal, da bo tožniku uporabo njegovih tehničnih izboljšav plačal. Podlaga toženčeve obveznosti je tedaj sklenjena pogodba.
denacionalizacija stavb in stavbnih zemljišč - odločanje na seji brez podlage v dejanskem stanju, ugotovljenem v upravnem postopku
Ob tem, da je ostalo nepojasnjeno, kakšno dejansko podlago ima sporna odločitev o višini odškodnine, je sodišče prve stopnje kršilo določbo 51. člena ZUS, saj za odločanje na seji in za zavrnitev tožbe ni imelo podlage v dejanskem stanju, ugotovljenem v upravnem postopku.
Ker občini kot zavezancu v denacionalizacijskem postopku sploh ni bilo omogočeno sodelovanje v upravnem postopku, je podan razlog za obnovo postopka po 9. točki 249. člena ZUP/86.
Tožnik, ki je v pričakovanju vpisa delnic, ki naj bi jih tožena stranka izdala v predvidenem postopku efektivnega povečanja osnovnega kapitala za toženo stranko na račun bodočega vplačila delnic plačal nabavo opreme, lahko zahteva iz naslova neupravičene pridobitve vrnitev za nabavo opreme plačanega zneska, če tožena stranka predvidenega postopka povečanja osnovnega kapitala ni izvedla.
Zakon o spremembah in dopolnitvah ZUN (1993) člen 16, 16/4.
lokacijsko dovoljenje - legalizacija nadzidave
Lokacijsko dovoljenje je bilo pravilno izdano na podlagi Uredbe o prostorskih ureditvenih pogojih za sanacijo degradiranega prostora občine Postojna, kot kasnejšega predpisa, ki v mejah območja, ki ga obravnava, vsebuje tudi predmetno parcelo, in je razveljavil omejitve, določene z zazidalnim načrtom "Soseske pod Tržaško cesto" iz leta 1965. Tožnikovo soglasje v postopku za izdajo lokacijskega dovoljenja ni potrebno, saj ga ZUN ne določa, navedena uredba pa tudi ne.
ugotovitev vrednosti zapuščine - obseg zapuščine - darilo
Sodišče prve in druge stopnje sta pravilno uporabili 4. odstavek 28. člena ZD, ko sta zavrnili stvarnopravni tožbeni zahtevek, ki je bil naperjen proti toženi pokojnikovi hčeri. Ugotovili sta namreč, da je dal pokojni darilo njeni hčeri (torej svoji vnukinji), pa še to v obliki denarja in ji ni kupil stanovanja, ki je predmet tožbenega zahtevka.
dovoljenost revizije - opredelitev vrednosti spornega predmeta - nasprotna tožba - sporazum o vrednosti spornega predmeta po začetku obravnavanja glavne stvari
Pravdna stranka, ki bi si hotela zagotoviti pravico do revizije, bi morala pravočasno navesti ustrezno vrednost spornega predmeta ali opozoriti sodišče, naj zahteva ugotovitev vrednosti spora v zvezi s tožbenim zahtevkom nasprotne stranke. Ker tožeča stranka tega ni storila, njena revizija ni dovoljena, zaradi česar jo je Vrhovno sodišče po 392. členu, v zvezi s 389. členom ZPP 1977 zavrglo.
zavarovanje pravic bivših lastnikov in njihovih dedičev - začasna odredba
Po 1. odstavku 11. člena ZLPP je lahko upravičenec vložil predlog za izdajo začasne odredbe o zavarovanju zahtevka v procesu lastninskega preoblikovanja podjetja najpozneje do 7.6.1993. Z zamudo tega roka je ugasnila pravica za vračilo v naravi, upravičencu pa je pripadala le pravica do odškodnine v obliki obveznic SOS ali delnic v lasti RS (2. odstavek 15. člena ZLPP). Ker tožeča stranka zahtevka za denacionalizacijo v obliki odškodnine ni uveljavljala tudi po opozorilu upravnega organa, da ni zakonskih pogojev za vrnitev podržavljenega premoženja v naravi, in ni spremenila zahtevka za odškodnino v obliki delnic SOS ali obveznic RS, se je zahteva za denacionalizacijo zavrnila.
V tej pravdni zadevi so odločilne dejanske ugotovitve o skupnem bivanju tožnice in F.K. v obdobju 13 let, o skupnem gospodinjstvu, ekonomski odvisnosti, medsebojni pomoči in o vsebini njunega notranjega razmerja, ki se je tudi navzven v razmerju do okolice izražalo kot skupnost moža in žene. Ob takih dejanskih ugotovitvah revizijsko sodišče pritrjuje presoji obeh sodišč, da sta toženec in F. K. živela v izvenzakonski skupnosti, zaradi česar tožnici gre dedna pravica po 2. odstavka 10. člena ZD.
ZDen člen 3, 3/1-29. ZUP (1986) člen 171, 171/7. ZUS člen 51, 51/1.
odločanje upravnega organa na podlagi nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja - kmetijska zemljišča - odškodnina
Pravni prednik tožnice z dodelitvijo neustreznih nadomestnih zemljišč in izplačilom odškodnine še ni prejel ustrezne odškodnine za razlaščeno kmetijsko zemljišče; zato je kot upravičenec po določbi 29. točke 1. odstavka 3. člena ZDen upravičen do odškodnine. Ta se bo izplačala glede na pravilno ugotovljeno dejansko stanje oz. pravilno ugotovljeno velikost odvzetega zemljišča, kar mora storiti organ prve stopnje v upravnem postopku na podlagi spremembe potrdila in drugih dokazov, ki jih bo predložila tožnica.
podlaga podržavljenja - arondacijska odločba ali sporazum
Kadar sporazum ne vsebuje vseh sestavin in elementov kupoprodajne pogodbe, ga ni mogoče šteti za podlago podržavljenja zemljišča, pač pa se za tako podlago šteje ob podržavljenju izdana arondacijska odločba. Odločitev Ustavnega sodišča RS o pristojnem organu v vsakem od obravnavanih primerov (U-II 107/95, U-II 213/95 in U-II 90/97 - Ur.l. RS, št. 24/97) temelji na natančnem pregledu sporazuma in arondacijske odločbe.
začasna odredba - pogoji - nastanek težko popravljive škode - odmera davkov
Škoda, ki bi nastala v primeru opustitve izvrševanja pogodbenih obveznosti do poslovnih partnerjev, ni v neposredni vzročni zvezi z izvršitvijo odločbe o odmeri davkov.
ZUS člen 30, 30/2, 69, 69/1. ZUN člen 76, 76/1, 76/3.
začasna odredba - pogoji - nasprotovanje javni koristi - nastanek nepopravljive škode - ukrep urbanističnega inšpektorja
Pri izvršitvi inšpekcijske odločbe se javna korist predpostavlja, zatrjevano škodo pa je potrebno v zahtevi navajati in vse pomembne okoliščine izkazati z ustreznimi dokazi.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugega tehtnega razloga - ekonomičnost postopka - tožba na razveljavitev sodne poravnave - zaslišanje sodnika kot priče
Dejstvo, da se o okoliščinah, v katerih je bila sklenjena izpodbijana poravnava, predlaga za zaslišanje sodnik, pred katerim sta pravdni stranki sklenili poravnavo, ne predstavlja razloga, ki bi zaradi ekonomičnosti ali drugega tehtnega razloga utemeljeval delegacijo.
dogovor o skupni gradnji - adaptacija nepremičnine - skupno premoženje zakoncev - delitev skupnega premoženja - ugotovitev deležev na skupnem premoženju - solastnina
Tožnici gre stvarnopravni delež tudi na stari hiši. Pravna podlaga je v dogovoru pravdnih strank s toženčevo materjo o skupni adaptaciji in realizaciji tega dogovora s skupno gradnjo in izplačilom stvarnopravnega deleža eni polsestri. To zadnje pomeni torej izpolnitev dela njunih, z dogovorom o skupni adaptaciji sprejetih obveznosti. Skupni cilj pogodbenikov pa je bil, da bosta pravdni stranki postali solastnika stare stanovanjske hiše.
Novo hišo sta pravdni stranki zgradili s posebnim tožničinim prispevkom (dota v obliki materiala, obročna fizična in denarna pomoč bratov) in s skupnim delom in sredstvi. V tem delu sta bila prispevka pravdnih strank zaradi tožničine večje organizacijske in fizične angažiranosti pri sami gradnji nove hiše in zaradi toženčevih večjih finančnih prispevkov zaradi izkazano višje plače enakovredna. Po opravljenem izračunu so bile vse povzete ugotovitve materialnopravno pravilno ovrednotene z odločitvijo, da znaša tožničin delež na novi stanovanjski hiši 3/5.