CIVILNO PROCESNO PRAVO - LASTNINJENJE - STVARNO PRAVO
VS00066933
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2.
predlog za dopustitev revizije - lastninjenje nepremičnin v družbeni lastnini - prenos pravice uporabe - pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona (ZLNDL) - zavrnitev predloga
Dopuščena revizija v zvezi z lastninjenjem nepremičnin v družbeni lastnini.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS00066999
URS člen 33. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. ZIZ člen 64, 65.
predlog za dopustitev revizije - tožba zaradi nedopustnosti izvršbe - pričakovana lastninska pravica - dopuščena revizija
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali ima v okoliščinah konkretnega primera tožnica lastninsko pravico v pričakovanju, ki preprečuje izvršbo, četudi ne razpolaga z razpolagalnim pravnim poslom.
postopek za ugotovitev pripadajočega zemljišča - določitev pripadajočega zemljišča k stavbi, zgrajeni pred januarjem 2003 - določitev pripadajočega zemljišča za območje greznic in malih čistilnih naprav ter površin, potrebnih za dostop do njih - funkcionalno zemljišče, potrebno za redno rabo stavbe - obseg pripadajočega zemljišča - ugotovitev obsega - ugotovitev namembnosti zemljišča - pretekla raba zemljišča - zmotna uporaba materialnega prava - ugoditev reviziji
Pripadajoče zemljišče po kriteriju iz 2. točke prvega odstavka 43. člena ZVEtL-1 se ugotovi z uporabo dveh pravil. Resnična ureditev zemljišča za nek namen (statično pravilo) utemeljuje dejanski vidik v trenutku izgradnje stavbe. Nato je treba utemeljiti še, da je bilo za ta namen tudi uporabljano (dinamično pravilo). To pomeni, da upoštevamo naknadne spremembe, in to ne le na normativni ravni (npr. spremembe prostorskih aktov), ampak tudi v naravi (npr. dejanska raba, sprememba rabe, novogradnje, rušenja ipd.), kar vse lahko vpliva na spremembo obsega (ali celo na njegov obstoj) funkcionalnega zemljišča stavbe. Pri uporabi dinamičnega pravila je odločilnega pomena tudi pretekla redna raba, kar kaže na povezanost kriterijev iz 2. in 3. točke prvega odstavka 42. člena ZVEtL-1. Toda ker je postopek za ugotovitev pripadajočega zemljišča po ZVEtL-2 ugotavljanje stanja na presečni datum (tj. datum lastninjenja), ni pomembno, kako se je zemljišče uporabljalo kasneje (razen če trditve udeležencev terjajo presojo po tretjem odstavku 44. člena ZVEtL-1).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VS00065985
URS člen 33, 67. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. SZ-1 člen 25, 25a, 26. SPZ člen 119. Pravilnik o merilih za določitev prispevka etažnega lastnika v rezervni sklad in najnižji vrednosti prispevka (2004) člen 2-7.
predlog za dopustitev revizije - plačilo v rezervni sklad - povišanje prispevka etažnih lastnikov v rezervni sklad - bistvena sprememba - soglasje etažnega lastnika - načrt vzdrževanja večstanovanjske stavbe - ustavne pravice - pravica do zasebne lastnine - zavrnitev predloga
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VS00065980
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-1, 339/2-8, 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. ZS člen 36, 36/3, 71, 71/4. OZ člen 5, 35. SZ člen 118. ZPPLPS člen 6. SPZ člen 10, 12, 65, 72, 192, 194. ZZK-1 člen 243. URS člen 23.
predlog za dopustitev revizije - izbrisna tožba - ničnost prodajne pogodbe - zemljiškoknjižno stanje - načelo dobre vere in zaupanja v zemljiško knjigo - pravnoposlovna pridobitev lastninske pravice - privatizacija stanovanj po SZ - dolžnost prodaje stanovanj - imetništvo stanovanjske pravice - načelo vestnosti in poštenja - načelo prepovedi zlorabe pravic - izbris zemljiškega dolga - pravica stranke do izjave - zakoniti sodnik - zavrnitev predloga
ZTLR člen 28. SPZ člen 269. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2.
predlog za dopustitev revizije - tožba za prenehanje vznemirjanja lastninske pravice - vrnitev nepremičnine v posest - ugotovitev lastninske pravice - priposestvovanje - dobra vera - zavrnitev predloga
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. SPZ člen 92, 99, 100. URS člen 35, 36.
predlog za dopustitev revizije - varstvo solastnine v razmerju med solastniki - varstvo solastninske pravice pred posegom drugega solastnika - prostovoljna izselitev solastnika - izključitev solastnika iz posesti - vznemirjanje lastninske pravice - negatorna tožba - lastninska tožba (rei vindicatio) - pravica do nedotakljivosti stanovanja - pravica do zasebnosti - dopuščena revizija
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali zahteva tožnika po izročitvi ključa stanovanja, katerega je, kot zunajzakonski partner in manjšinski solastnik (do 30 % celote) prostovoljno zapustil, ker je sočasno zapustil tudi toženko in večinsko solastnico (do 70 % celote) ter s tem de facto prekinil njuno zunajzakonsko skupnost, pomeni kršitev toženkinih ustavnih pravic do zasebnosti in nedotakljivosti njenega stanovanja.
predlog za dopustitev revizije - tožba na ugotovitev lastninske pravice - priposestvovanje lastninske pravice - družbena lastnina - pravica uporabe na zemljišču v družbeni lastnini - lastninjenje - zavrnitev predloga
predlog za dopustitev revizije - priposestvovanje lastninske pravice - dobra vera pravnega prednika - dolžna skrbnost - dodaten sklep o dedovanju - zavrnitev predloga
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS00064821
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. ZVEtL-1 člen 23, 42, 42/3, 43, 43/1, 43/1-2. SPZ člen 105, 105/6, 127a.
predlog za dopustitev revizije - postopek za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - določitev pripadajočega zemljišča k stavbi, zgrajeni pred januarjem 2003 - skupno pripadajoče zemljišče - povezane nepremičnine - pretekla raba zemljišča - parkirišče - dostopna pot - zavrnitev predloga
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - USTAVNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VS00064943
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. OZ člen 5, 7, 528. ZIZ člen 64, 65, 65/3, 170, 170/2. SPZ člen 49, 138, 143. ZZK-1 člen 8, 41, 86. URS člen 23, 33.
predlog za dopustitev revizije - tožba za ugotovitev nedopustnosti izvršbe na nepremičnino - pravnoposlovna pridobitev lastninske pravice - lastninska pravica v pričakovanju - vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo - prisilna hipoteka - obstoj veljavnega razpolagalnega posla pred pridobitvijo hipoteke v izvršilnem postopku z zaznambo sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi - načelo zaupanja v podatke zemljiške knjige - dobra vera - zloraba pravic - zavrnitev predloga
Kaznivo dejanje oškodovanja upnikov po prvem in drugem odstavku 227. člena KZ-1 je v obeh izvršitvenih oblikah kaznivo dejanje z jasno opisano premoženjskopravno posledico. Pogoj za njegov nastanek je nastop premoženjske škode, ki se kaže v tem, da se je na goljufiv način zmanjšalo premoženje, iz katerega bi se lahko poplačali vsi upniki. To kaznivo dejanje je dokončano, ko storilec upnikom s svojim ravnanjem povzroči premoženjsko škodo, ko torej dejansko oškoduje upnike.
Kaznivost tega delikta torej nastopi z nastankom premoženjske škode kot prepovedane končne posledice. Nastanek premoženjske škode je pri obeh izvršitvenih oblikah kaznivega dejanja oškodovanja upnikov, ki sta v praksi praviloma prepleteni in predstavljata celoto, prepovedana posledica in ne objektivni pogoj kaznivosti, zato mora biti obsežena z naklepom storilca. Za kaznivost ravnanja storilca zadošča ugotovljena višina oškodovanja z vidika vrednosti, izkazane v storjenem dejanju, ob pogoju, da je do oškodovanja upnikov tudi dejansko prišlo, ker niso bili poplačani. Premoženjska škoda se meri zlasti po tržni vrednosti priznane neresnične terjatve, lažne pogodbe ali drugega goljufivega dejanja, s katerim je bilo prikrajšano premoženje, ki bi moralo zagotavljati poplačilo upnikom, ne pa po končnem izidu postopka razdelitve stečajne mase, ki je lahko odvisen od številnih drugih okoliščin, na katere storilec, pa tudi dolžnik, upniki in sodišče nimajo vedno odločilnega vpliva.
Premoženjsko škodo je pri tem kaznivem dejanju treba razumeti kot neposredno posledico (matematični, objektivni, takojšnji izid) dejanja na dolžnikov pravni in finančni položaj, v katerega je glede na tak ali drugačen tek poslovnih dogodkov dejanje že poseglo z učinki, ki so takojšnji, neposredni in nepreklicni.
URS člen 14, 14/2, 33. OZ člen 3, 5. ZZK-1 člen 13a, 13a/8. ZFPPIPP-C člen 19, 19/2, 227, 227/1, 298, 298/1, 371, 371/5. SPZ člen 6, 147, 147/3.
argument teleološke redukcije - načelo enakosti - pravica do zasebne lastnine - prosto urejanje obligacijskih razmerij - svoboda razpolaganja - pridobitev hipoteke - poplačilo iz posebne razdelitvene mase - vrstni red poplačila terjatev - podreditev poplačilnega upravičenja v korist kasnejše hipoteke - razdelitev posebne razdelitvene mase - kriterij za razdelitev posebne razdelitvene mase v stečajnem postopku - zavrnitev revizije
Že pridobljeni prednostni položaj s hipoteko zavarovane terjatve, opredeljen s trenutkom pridobitve hipoteke, je lahko predmet razpolaganja. To pomeni, da se poplačilno upravičenje, opredeljeno s trenutkom pridobitve hipoteke, lahko tudi omeji na način, da se podredi v korist poplačilnega upravičenja kasnejše hipoteke.
Upoštevaje argument teleološke redukcije, določba petega odstavka 371. člena ZFPPIPP le navidez s kriterijem trenutka pridobitve hipoteke ureja vse v stečajnem postopku upoštevne kriterije za razdelitev posamezne posebne razdelitvene stečajne mase v položaju več hipotek.
Ko je tako, kriterij pridobitve hipoteke ni edini kriterij, ki je v stečajnem postopku upošteven ob razdelitvi posamezne posebne razdelitvene mase med konkurenčne terjatve.
V luči zagotavljanja učinkovitega uresničevanja vsake s hipoteko zavarovane terjatve mora stečajno sodišče vsebinsko obravnavati tudi trditve ločitvenega upnika o poplačilnem upravičenju, ki izhaja iz domnevne podreditve poplačilnega upravičenja prej pridobljene hipoteke, katere imetnik je drug ločitveni upnik.
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. SPZ člen 217, 217/2. ZTLR člen 55. ZZD člen 223.
predlog za dopustitev revizije - priposestvovanje stvarne služnosti - priposestvovanje stvarne služnosti na nepremičnini v družbeni lastnini - potek priposestvovalne dobe - nasprotovanje izvrševanju služnostne pravice po služečem zemljišču - dopuščena revizija
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je materialnopravno pravilna odločitev, da lahko 20 letna priposestvovalna doba za pridobitev služnosti poteče tudi med trajanjem sodnega postopka za ugotovitev obstoja te služnosti in čeprav tožena stranka v postopku zahtevku ves čas nasprotuje.