Za prenehanje služnosti s „priposestvovanjem prostosti“ je odločilen voljni, subjektivni element, ki se pri lastniku gospodujoče stvari kaže v njegovem ravnanju, to je neizvrševanju služnosti zaradi prepovedi lastnika služeče stvari. Vsaka ponovna izvršitev služnosti prekine proces osvoboditve služnosti. Izvršitev je lahko dejanska ali pravna in pomeni ravnanje v nasprotju z ravnanjem lastnika služeče stvari, ki se izvrševanju pravice upira; pomeni neupoštevanje njegove prepovedi po neizvrševanju pravice, pri čemer pa izhodišče za presojo oziroma merilo za to, ali je bila pravica uveljavljena in izvršena, ne more biti (zgolj) končni uspeh izvršitve oziroma uveljavitve pravice. Če lastnik gospodujoče stvari svojo pravico uveljavlja na neprimeren, neustrezen način, to še ne pomeni, da služnosti ne izvršuje. Dejstvo, da toženec morda ni ubral najuspešnejše pravne poti za varstvo pravice, katere izvrševanje mu tožnik preprečuje, zato ne pomeni, da je opustil izvrševanje svoje pravice. Zato je ustrezna oblika pravnega varstva, ki prekine proces osvoboditve služnosti, lahko tudi ugotovitvena tožba po 218. členu SPZ (prej 56. člen ZTLR).
dopuščena revizija - varstvo lastninske pravice - lastninska tožba - rei vindicatio – varstvo lastninske pravice na delu stvari – varstvo solastnine - izročitev ključev – zmotna uporaba materialnega prava
Ustavno skladna razlaga določbe 100. člena SPZ po oceni Vrhovnega sodišča narekuje sklep, da bi bilo solastniku mogoče odreči lastninsko pravno varstvo le takrat, ko bi z ugoditvijo zahtevku nesorazmerno poseglo v solastnikove ustavne pravice, na primer v ustavno pravico do zasebnosti (35. člen URS) in nedotakljivosti stanovanja (36. člen URS). Do tega lahko pride predvsem, ko gre za solastnino stanovanja ali enodružinske hiše (primerjaj z odločbo Vrhovnega sodišča RS opr. št. 195/2003 in odločbo Ustavnega sodišča RS, št. Up-60/00), pa tudi v takšnem primeru lastninskega varstva ni mogoče omejiti, če solastnik zaradi okoliščin primera ne bi imel drugih možnosti za varstvo svojih solastninskih upravičenj (glej odločbo Vrhovnega sodišča II Ips 1128/2008).
ZPP člen 339, 339/2, 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. SPZ člen 66, 66/1, 66/2.
dopuščena revizija – lastninska pravica več oseb – solastnina – upravičenja solastnika - delitev plodov posameznih delov nepremičnine v solastnini – bistvena kršitev določb pravdnega postopka - protispisnost
Revizija se dopusti glede vprašanja uporabe prvega in drugega odstavka 66. člena SPZ v zvezi z upravičenji pravdnih strank kot solastnikov nepremičnine, sestavljene iz več samostojnih delov, na katerih je možna izključna uporaba.
ZSpo člen 64, 64/1, 64/2, 64/3, 64/4. Sklep o določitvi športnih objektov občinskega pomena v Mestni občini Ljubljana (1999) člen 2, 2-15.
ugotovitev obstoja lastninske pravice - izbrisna tožba - lastninjenje športnih objektov – nepremičnine v družbeni lastnini - športno društvo - upravljanje društev - objekt občinskega pomena
ZSpoje edina pravna podlaga za lastninjenje vseh športnih objektov, zgrajenih na nepremičninah v družbeni lastnini.
dopuščena revizija – stvarna služnost – služnost v javno korist - priposestvovanje stvarne služnosti
Revizija se dopusti glede pravnega vprašanja, ali je v primeru, ko je priposestvovanje služnosti v javno korist začelo teči pred uveljavitvijo Zakona o urejanju prostora in Energetskega zakona, vendar se do uveljavitve teh zakonov ni izteklo, služnost v javno korist mogoče pridobiti le na podlagi pravnega posla in odločbe upravnega organa, ali jo je mogoče tudi priposestvovati?
lastninska pravica - tožba na vrnitev stvari - rei vindicatio - tožba na prenehanje vznemirjanj - negatorna tožba - tožbeni zahtevek - trditvena podlaga - dopuščena revizija
Čeprav je tožba za vrnitev stvari namenjena lastniku, kateremu je stvar odvzeta iz posesti, tožba na prenehanje vznemirjanj pa lastniku, katerega lastninska pravica je kršena drugače kot pa z odvzemom stvari, niti teorija niti sodna praksa ne ponujata povsem ostre razmejitve med njima. V določenih primerih, zlasti ko gre za varstvo lastninske pravice na delu nepremičnine, pa to niti ne bo mogoče. Ob izostanku možnosti natančne(jše) razmejitve med tožbama pa je treba izhajati iz njunega namena (obe sta namenjeni varstvu lastninske pravice) in zasledovanega cilja lastnika stvari (ali bo z uveljavljenim zahtevkom želeno varstvo res tudi dosegel).
ZIZ člen 238, 268. SPZ člen 67, 117. ZNP člen 114, 115.
zahteva za varstvo zakonitosti - etažna lastnina - upravljanje večstanovanjske stavbe - posli rednega upravljanja - soglasje etažnih lastnikov - soglasje za izvedbo poslov upravljanja - nepravdni postopek - nadomestitev soglasja etažnega lastnika s sklepom sodišča - stroški posla rednega upravljanja - začasna odredba o ureditvi razmerij med etažnimi lastniki - regulacijska začasna odredba
S 114. členom ZNP je predvidena tako imenovana regulacijska (ureditvena) začasna odredba o ureditvi razmerij. Njen namen ni zavarovalni. Takó vsebina predloga v nepravdnem postopku, kot začasne odredbe je nadomestitev manjkajočega soglasja - izjave volje etažnega lastnika, ki je potrebna za izvedbo posla rednega upravljanja.
Po določbi 268. člena ZIZ je v zvezi z izvršitvijo take začasne odredbe treba uporabiti 238. člen ZIZ, ki določa, da dolžnost podati zemljiškoknjižno ali kakšno drugo izjavo volje, navedeno v odločbi, ki je izvršilni naslov, velja za izpolnjeno s pravnomočnostjo te odločbe. Navedeno pomeni, da izvršba v takem primeru ni potrebna; relevantno pravno podlago, ki je potrebna za izvedbo posla (in zgolj to), je predlagatelj pridobil že s pravnomočnostjo začasne odredbe. Odločanje o višini stroškov za njihovo izvedbo in njihovo povračilo (razen glede sorazmerja, v katerem jih nosijo etažni lastniki) pa ni niti stvar njene izvršbe niti nepravdnega postopka.
lastninska pravica na nepremičnini - pridobitev lastninske pravice s pravnim poslom - priposestvovanje - dobra vera - dobrovernost lastniškega posestnika - opravičljiva zmota – razlogi za revizijo - izpodbijanje dejanskih ugotovitev v reviziji - izpodbijanje dokazne ocene v reviziji - preskakovanje pravnih sredstev
SPZ za priposestvovanje nepremičnine zahteva dobrovernost lastniškega posestnika ter potek časa. Dobroverni lastniški posestnik je tisti, ki ne ve, niti ne more vedeti, da ni lastnik stvari, saj je v opravičljivi zmoti, ker misli, da so se stekle vse predpostavke za pridobitev lastninske pravice. Opravičljiva zmota v skladu z načelom „ignorantia iuris nocet“ ne more temeljiti na nepoznavanju prava.
Presoja dobre vere je materialnopravno vprašanje, ki temelji na dejanskih ugotovitvah sodišč druge stopnje in prve stopnje in ki so podlaga revizijskega odločanja.
dedovanje - obseg zapuščine - skupno premoženje zakoncev – lastninska pravica na nepremičnini - originarna pridobitev lastninske pravice - napotitveni sklep zapuščinskega sodišča
Premoženje, ki ga zakonca pridobita z delom v času trajanja zakonske zveze, je njuno skupno premoženje (drugi odstavek 51. člena ZZZDR). Gre za originaren način pridobitve lastninske pravice, zato pridobi zakonec (zapustnica) lastninsko pravico na neoddeljenem delu skupnega premoženja, ne glede na vpis v zemljiško knjigo.
ZPP člen 70, 70-6, 72, 72/2, 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. URS člen 23. ZTLR člen 28. ODZ člen 1500. SPZ člen 9, 44, 44/2, 43.
predlog za dopustitev revizije - priposestvovanje - izredno priposestvovanje - dobra vera - dobrovernost - domneva dobrovernosti - dokazno breme - nepristranskost sojenja - izločitev sodnika – zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Sodišči prve in druge stopnje sta pravilno uporabili materialno pravo, odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča in neenotnost sodne prakse višjih sodišč pa nista podana.
dopuščena revizija – bistvena kršitev določb pravdnega postopka – dokazovanje – dokazno breme – prekluzija – stvarna služnost – pridobitev stvarne služnosti - služnost hoje in vožnje – vpis služnosti v zemljiško knjigo – izstavitev zemljiškoknjižne listine
Vrhovno sodišče je dopustilo revizijo v obsegu, ki je razviden iz izreka tega sklepa - glede vprašanja materialnopravne pravilnosti odločitve nižjih sodišč o zavrnitvi tožbenega zahtevka glede stvarne služnosti hoje in vožnje ter glede procesnopravne pravilnosti odločitve o prekluziji v zvezi z dokaznimi predlogi tožeče stranke.
ZPP člen 337, 337/1, 360, 360/1. ZTLR člen 28. ODZ paragraf 1500. ZD člen 141. SPZ člen 11, 11/1, 44, 44/2.
pritožba - obseg obrazložitve odločbe sodišča druge stopnje - sprememba tožbe - novi dokazi v pritožbi - prekluzija - pravnomočnost - dejansko stanje, ugotovljeno v drugi sodni zadevi - vpogled v drug sodni spis - iura novit curia - lastninska pravica na nepremičnini - pridobitev lastninske pravice - priposestvovanje - dobra vera - dobrovernost - priposestvovalna doba - dobroverna posest - zakonita posest - načelo zaupanja v zemljiško knjigo - načelo publicitete - načelo vestnosti in poštenja - zastaranje pravice zahtevati zapuščino
Paragraf 1500 ODZ je določal, da pravica, pridobljena s priposestvovanjem, ne sme biti na škodo tistemu, ki je v zaupanju v javne knjige pridobil stvar ali pravico, še preden je bila s priposestvovanjem pridobljena pravica vpisana. Ker sta nižji sodišči ugotovili, da je toženec vedel, da se zemljiškoknjižno stanje ne ujema z dejanskim, sta pravilno materialno pravno zaključili, da ni bil dobroveren, zato se toženec ne more sklicevati na načelo zaupanja v zemljiško knjigo.
Odločitve v zadevi ne more spremeniti niti toženčevo sklicevanje na načelo publicitete (prvi odstavek 11. člena SPZ), ker gre za izpodbojno domnevo, tožnika pa sta uspela dokazati svojo lastninsko pravico oz. izpolniti domnevo, da je lastnik nepremičnine tisti, ki je vpisan v zemljiško knjigo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO
VS0016686
ZPP člen 154, 154/1, 185, 185/1, 370, 370/3, 377, 384, 384/1. ZZZDR člen 59, 59/1.
skupno premoženje zakoncev – delitev skupnega premoženja zakoncev - vlaganje posebnega premoženja v skupno premoženje - domneva o enakih deležih - sprememba tožbe - dovolitev spremembe tožbe – trditveno breme - povezanost trditvenega in dokaznega bremena - nasprotna tožba - oblikovalni tožbeni zahtevek - dovoljenost revizije zoper sklep o stroških postopka - zavrženje revizije
Pravilna je navedba nižjih sodišč, da toženec ni zatrjeval, da bi v večjem delu prispeval k nastanku skupnega premoženja, zato sta se nižji sodišči pravilno oprli na zakonsko domnevo prvega odstavka 59. člena ZZZDR, ki določa, da sta deleža enaka, če eden od zakoncev ne dokaže drugače. Tudi sicer pa bi moral toženec za višji delež vložiti nasprotno tožbo, saj gre za oblikovani zahtevek,
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS0016706
ZPP člen 286, 286/4, 287, 287/4, 339, 339/2, 339/2-14, 339/2-15, 360, 360/1, 370, 372. ZTLR člen 24, 25, 26. URS člen 22, 23. ODZ člen 417, 418, 419.
skupno premoženje izvenzakonskih partnerjev - vlaganja v tujo nepremičnino - povrnitev vlaganj - vlaganje skupnega premoženja v posebno premoženje - vlaganje v posebno premoženje izvenzakonskega partnerja - nova stvar - nastanek solastnine - delitev skupnega premoženja - stvarnopravni tožbeni zahtevek - neupravičena pridobitev - obligacijskopravni tožbeni zahtevek - sklepčnost tožbe - poziv sodišča za odpravo nesklepčnosti tožbe - materialno procesno vodstvo - vezanost sodišča na dokazni sklep - povezanost trditvenega in dokaznega bremena - prekluzija - nova dejstva - razlogi za revizijo - izčrpanje pravnih sredstev - pravica do enakega varstva pravic - pravica do sodnega varstva - dopolnitev izvedenskega dela
Zatrjevana vlaganja so bila opravljena delno v času, ko so se uporabljala pravna pravila ODZ (paragrafi od 417 do 419) in delno v času veljavnosti ZTLR; členi od 24 do 26). Sodna praksa je poenotila materialno pravno podlago po ODZ in ZTLR v zvezi s pridobitvijo solastniškega deleža z vlaganji v tujo nepremičnino, če je nastala nova stvar. V skladu z ZTLR in ODZ so imela skupna vlaganja v posebno premoženje enega zakonca oziroma nasploh vlaganja v tujo nepremičnino, tudi če ne gre za premoženjska razmerja med zakonci, stvarnopravne posledice le, če so dela spremenila stanje in vrednost nepremičnin v tolikšni meri, da je bilo mogoče nepremičnino šteti za novo stvar oziroma je prišlo do spremembe identitete stvari. Če vlaganja ne zadostijo opisanim kriterijem je večinsko stališče sodne prakse in teorije, da pripada zakoncu, ki je vlagal v nepremičnino drugega zakonca, obligacijskopravna pravica, zahtevati povračilo denarne vrednosti svojega prispevka k povečanju vrednosti posebnega premoženja drugega zakonca. Tudi v tem primeru gre za stvarnopravni spor. Če zakonec zahteva izplačilo denarnega zneska, ki ustreza vrednosti vlaganj, sorazmernih z višino njegovega deleža na skupnem premoženju, dejansko zahteva že delitev dela skupnega premoženja (to je terjatve do posebnega premoženja drugega zakonca) v pravdi. V primeru vlaganj v tujo nepremičnino, ko ne gre za premoženjska razmerja med zakoncema, pa gre za civilnopravni spor in se uporabijo določbe o neupravičeni obogatitvi.
zahteva za varstvo zakonitosti – nepravdni postopek - nepremičnina v solastnini - upravljanje s solastno stvarjo - posli rednega upravljanja – posli izrednega upravljanja - legalizacija prizidka – črna gradnja – odločba sodišča kot nadomestitev soglasja solastnika k legalizaciji
Po drugem odstavku 67. člena SPZ je za posle v zvezi z rednim upravljanjem stvari potrebno soglasje solastnikov, katerih idealni deleži sestavljajo več kot polovico njene vrednosti. SPZ v četrtem odstavku 67. člena vsebuje tudi posebno pravilo, da lahko v primeru, ko gre za posel rednega upravljanja, ki je nujen za redno vzdrževanje stvari, solastniki pa se o njem ne morejo sporazumeti, na predlog solastnika o tem odloči sodišče v nepravdnem postopku. To posebno pravilo se torej lahko uporabi le v primeru nujnih vzdrževalnih poslov. Pri poslih izrednega upravljanja pa ni preglasovanja, niti sodišče ne more in ne sme nadomestiti volje solastnika. Solastnik, ki želi izpeljati posel izrednega upravljanja in ne dobi soglasja solastnikov ima samo dve možnosti - ali se s tem sprijazni ali pa lahko zahteva delitev solastnine. Zaradi varstva lastninske pravice je treba v dvomu šteti, da gre za posel, ki presega redno upravljanje.
Nadomestitev soglasja nasprotne udeleženka k legalizaciji prizidka, ki je bil črna gradnja, pomeni nadomestitev soglasja za dograditev, ki presega okvir poslov, potrebnih za redno vzdrževanje in obratovanje. Ta ugotovitev zadošča za sklep, da v takšnem primeru sodišče ne sme nadomestiti soglasja solastnika.
Toženca sta se sicer ob nakupu pri prodajalcu in sosedih prepričala, da služnost ne obstaja. Revidenta pa v reviziji utemeljeno opozarjata še na druge ugotovljene okoliščine in sicer da je služnostna trasa bila jasno vidna že ob nakupu, kar je potrdil tudi ogled na kraju samem. Tako po oceni revizijskega sodišča zgolj zatrjevanja nekaterih oseb, da služnostna pravica naj ne bi obstajala, ne zadostuje za ohranitev dobrovernosti tožencev, da sporno zemljišče s takšno pravico ni bilo obremenjeno. Sodišče druge stopnje je ob povedanem torej materialnopravno zmotno ocenilo pravni standard zadostne raziskovalne skrbnosti, ki je podlaga za ugotovitev nadaljnjega pravnega standarda dobrovernosti tožnikov. V izpodbijani sodbi tako ni bila pravilno uporabljena določba drugega odstavka 44. člena SPZ.
uporaba tuje stvari v svojo korist - nadomestitev koristi - dobra vera
Sodišče druge stopnje je pravilno pojasnilo, da je za utemeljenost zahtevka, ki temelji na navedeni določbi, potrebno dokazati dvoje: da je tožeča stranka lastnica sporne nepremičnine, ki naj bi jo toženki neupravičeno zasedali, in da sta toženki nedobroverni. Obe predpostavki morata biti podani kumulativno in že odsotnost ene izmed njiju vodi do zavrnitve tožbenega zahtevka.
Presoja sodišča druge stopnje, da slaba vera toženk ni podana, je pravilna.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VS0016614
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. ZZK-1 člen 243.
predlog za dopustitev revizije - prodaja nepremičnine - dvojna prodaja nepremičnine - pridobitev lastninske pravice - izbrisna tožba - neveljavnost pogodbe - ničnost - izročitev nepremičnine v posest - dobroverna posest - dvojno razpolaganje z nepremičnino - vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo - izstavitev zemljiškoknjižne listine - dobrovernost kasnejšega pridobitelja - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Ker niso izpolnjeni pogoji, ki jih za dopustitev revizije določa 367.a člen ZPP, je Vrhovno sodišče predlog tožeče stranke za dopustitev revizije zavrnilo.