ZPP člen 371, 371/2, 380, 380/1, 380/2. ZDen člen 1, 2, 3, 4, 5, 88. ZLNDL. ZNZGZ. OZ člen 440.
dopuščena revizija - prodajna pogodba - neveljavnost pogodbe - ničnost - izbrisna tožba - izpraznitev stanovanja - denacionalizacija - razlaga zakona - jezikovna razlaga - razpolaganje s premoženjem glede katerega katerega obstaja dolžnost vrnitve - identiteta zavezovalnega in razpolagalnega pravnega posla - prodaja tuje stvari
Določilo 88. člena ZDen je treba razlagati v skladu z namenom celotnega ZDen, ki je v odpravi krivic, povzročenih s podržavljanjem premoženja na podlagi predpisov, izdanih do uveljavitve Ustave SFRJ iz leta 1963 (1. do 5. člen ZDen). Institut denacionalizacije je v širšem smislu in posredno namenjen varstvu pravice do zasebne lastnine. Zaradi pravne varnosti in varstva interesov in pravic upravičencev (in ne premoženja samega) je zakon prepovedal pravni promet s podržavljenim premoženjem, glede katerega nastopi dolžnost vrnitve lastninske pravice. Določba prvega odstavka 88. člena ZDen z dnem uveljavitve zakona prepoveduje zavezancem razpolaganje z nepremičninami oziroma premoženjem, glede katerega obstoji dolžnost vrnitve oziroma možnost vrnitve po določbah ZDen. Jezikovna razlaga določbe bi lahko privedla do zaključka, da je nično vsakršno razpolaganje s premoženjem, ki je (lahko) predmet denacionalizacijskega postopka. Vendar pa je namen same določbe in celotnega zakona v varstvu zasebne lastnine upravičencev. Razpolaganja njih samih zato ni moč subsumirati pod določbo 88. člena ZDen, prav tako ne razpolaganj tretjih oseb.
STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA - LASTNINJENJE - DRUŠTVA
VS0017155
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. ZSKZ člen 14, 14/1. ZZK člen 123. ZVGLD. SPZ. ZTLR člen 29.
dopuščena revizija - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - lastninjenje kmetijskih zemljišč in gozdov v družbeni lastnini - družbena lastnina - vknjižba družbene lastnine in pravice uporabe v zemljiški knjigi - lovska družina - društvo - status lovske družine - pravilnost podatkov, vpisanih v zemljiško knjigo - pravica do zasebne lastnine - priposestvovanje - nastavitev zemljiške knjige - dobra vera - zakonita posest - izpodbijanje pravilnosti zemljiškoknjižnega vpisa vpisa - rok
Revizija se dopusti glede vprašanj,
ali sta nižji sodišči pravilno presodili: (1) da je toženka (lovska družina) bila ob uveljavitvi ZSKZ lastnica sporne nepremičnine, ki jo je pridobila odplačno od lastnika, s sredstvi društva ter zaradi zasebnih potreb društva; (2) da je toženka sporno nepremičnino priposestvovala; (3) da je tožnica s potekom prekluzivnega roka iz 123. člena ZZK od začetka uporabe nastavljene zemljiške knjige izgubila lastninsko pravico.
lastninska pravica na nepremičnini - pridobitev lastninske pravice - originarna pridobitev - pravnoposlovna pridobitev - priposestvovanje - prodajna pogodba - dobra vera - neposredna posest - raziskovalna dolžnost - dobroverni kupec
Potencialni pridobitelj se mora pozanimati, kakšna je pravica neposrednega posestnika na nepremičnini. Toženki sta vedeli za posest tožnic oziroma njihovih prednikov in zadostili svoji raziskovalni dolžnosti s tem, da sta se pri prenosnici (prodajalki) pozanimali in od nje izvedeli, da posestniki od leta 2001 vedo, da niso zemljiškoknjižni lastniki, da jim je bilo istega leta zemljišče ponujeno v odkup, a do tega ni prišlo. Iz zemljiškoknjižnega stanja je bilo razvidno tudi, da v petih letih od trenutka, ko so posestniki izvedeli, da niso zemljiškoknjižni lastniki, niso storili ničesar, da bi stanje uredili tudi zemljiškoknjižno. Na podlagi tega sta pridobiteljici lahko upravičeno sklepali, da za (lastniško) posest nepremičnine nimajo podlage.
Ob tehtanju interesov zatrjevanega lastnika nepremičnine, ki naj bi nepremičnino priposestvoval, na eni strani in varnosti pravnega prometa, ki ga „poosebljata“ pridobiteljici, na drugi, je v konkretnem primeru treba dati prednost pridobiteljicama. Tožnice in njihovi pravni predniki kljub zavedanju, da se zemljiškoknjižno in dejansko stanje ne ujemata, niso pravočasno poskrbeli za vpis svoje lastninske pravice v zemljiško knjigo, ki naj bi jo originarno pridobili. S tem so prevzeli tveganje, da se dobroverni kupki, kljub njihovi predhodno originarno pridobljeni lastninski pravici, vpišeta v zemljiško knjigo in s tem pridobita lastninsko pravico na sporni nepremičnini.
ZPP člen 286, 339, 339/2, 339/2-14. SPZ člen 9, 43, 269.
lastninska pravica na nepremičnini - pridobitev lastninske pravice - priposestvovanje - dobra vera - dobroverni lastniški posestnik - komasacija - neusklajenost dejanskega in zemljiškoknjižnega stanja
Dobroverni lastniški posestnik je tisti, ki je v opravičljivi zmoti o tem, da je lastnik stvari, torej tisti, ki ne ve oziroma ne more vedeti, da ni lastnik stvari. Dobra vera se domneva (9. člen SPZ). Prednik tožnice je nemoteno posedoval sporno zemljišče (gozd) vsaj deset let, kolikor skladno z določbami SPZ (kakor tudi skladno z določbami ZTLR ) traja priposestvovalna doba za dobrovernega lastniškega posestnika (43. člen v zvezi s 269. členom SPZ). Tožencu z revizijskimi očitki ni uspelo izpodbiti materialnopravnega zaključka nižjih sodišč o dobrovernosti pravnega prednika tožnice.
DRUŽINSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0017152
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2. SPZ člen 48. OZ člen 190. ZZZDR člen 51.
dopuščena revizija - skupno premoženje izvenzakonskih partnerjev delitev skupnega premoženja - povrnitev vlaganj v tujo nepremičnino - upoštevanje koristi od brezplačnega bivanja
Revizija se dopusti glede vprašanj:
Ali se pri zahtevkih za izplačilo vlaganj od zakonca ali zunajzakonskega partnerja, kadar gre za nepremičnino v solasti, uporablja kot pravna podlaga 48. člen Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ) in 190. člen Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) ali določila Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (v nadaljevanju ZZZDR) o premoženjskopravnih razmerjih med zakonci?
Ali lahko sodišče tak zahtevek zavrne zaradi koristi, ki naj bi jih tožnik imel z bivanjem v nepremičnini, čeprav je v njej bival s soglasjem obeh solastnikov?
Ali lahko sodišče v okviru procesnega vodstva obravnave, samo, ne da bi stranki kot solastnici nepremičnine predlagali dokaz z izvedencem in ob pomanjkljivi trditveni podlagi, naloži izvedencu, da oceni koristi, ki bi naj jih imel tožnik s tem, ko je uporabljal nepremičnino svoje zunajzakonske partnerke in njene matere?
SPZ člen 266. ZOR člen 295, 360, 360/1, 368, 368/1.
zastavna pravica na nepremičnini - hipoteka - pravica do poplačila - zastaranje hipoteke - prenehanje terjatve
Zastavne pravice, ustanovljene pred uveljavitvijo SPZ, ostanejo v veljavi z vsebino, kot so bile ustanovljene. Upravičenje uveljavljanja poplačila iz zastavljene stvari brez časovne omejitve sicer res ni del besedila navedene zakonske norme, vendar, kot je v zadevi II Ips 844/2007 Vrhovno sodišče že pojasnilo, izhaja iz nje.
Tožnikova teza, da naturalna terjatev preneha (in s prenehanjem terjatve tudi hipoteka), je materialnopravno zmotna. Naturalna terjatev ne preneha, dolžnik jo lahko veljavno izpolni (in za to, kar je izpolnil, nima kondikcijskega zahtevka), ni pa mogoče njene izpolnitve doseči prisilno, s tožbo. Bistvo naturalne obveznosti je, da na upniški strani obstoji samo subjektivna pravica do izpolnitve obveznosti brez zahtevka za izpolnitev, na dolžniški strani pa obstoji samo dolg, ne pa tudi odgovornost zanj.
Sodna praksa priznava, t. i. dejanskim etažnim lastnikom sodno varstvo, saj razmerja, ki so nastala v preteklosti, ni mogoče reševati s sedaj jasno opredeljenimi instituti in pravili stvarnega prava v smislu klasičnega civilnega prava, pač pa je treba upoštevati ureditev v času nastanka pravic, njihovo tranzicijo v nov sistem stvarnega prava in stanje (ne)urejenosti zemljiškoknjižno vpisanih pravic z dejanskim.
Tožnica je postala lastnica pritličnega stanovanja na podlagi sklenjene kupne pogodbe iz 118. člena SZ brez vpisa v zemljiško knjigo. Kot dejanski etažni lastnici ji gre predkupna pravica po 124. členu SPZ. Pred pravdo sklenjeni sporazum o razveljavitvi kupne pogodbe za stanovanje v prvem nadstropju je le navidezen in zato ne učinkuje.
obnova postopka - razlogi za obnovo postopka - lastninska pravica na nepremičnini - pridobitev lastninske pravice od nelastnika - dobrovernost
Obnova postopka je izredno pravno sredstvo, namenjeno razveljavitvi prejšnje pravnomočne odločbe, ki se lahko vloži le iz taksativno naštetih obnovitvenih razlogov (394. člen ZPP), ni pa je mogoče vložiti zaradi zmotne uporabe materialnega prava.
Sodišče je vezano na navedbe iz predloga, odgovoriti pa mora na tiste, ki so za odločitev v zadevi bistvene oziroma pravno odločilne. Toženec bi moral konkretizirano pojasniti, kako naj bi njegova nedobrovernost vplivala na (zanj ugodnejši) izid v pravdi P 230/2009.
Revident zatrjuje, da pomeni pravnomočna kazenska obsodba nov dokaz, ki izpodbija zaključek sodišča v drugi pravdi glede priposestvovanja, da torej stanovanje ni postalo last toženca na nobeni pravni podlagi in zato tudi ni skupno premoženje. Te navedbe so neutemeljene, saj je nosilna teza sodbe v konkretni pravdi drugačna. Iz sodbe izhaja, da premoženjske pravice niso le stvarnopravne narave, tožnica pa solastninskega deleža na stanovanju ne zahteva in tudi ne posega v lastniška upravičenja zemljiškoknjižnega lastnika.
STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA - OBLIGACIJSKO PRAVO
VS0017250
OZ člen 587, 599. ZKZ člen 26, 26/4, 38. SPZ člen 8.
zakupna pogodba - zakup nepremičnin - kmetijska zemljišča - stavbe - predmet zakupa - odstop od pogodbe - pravne napake - lastninska pravica - superficies solo cedit
Ko oziroma ker je prejšnja zakupna pogodba z zakupnikom, ki je na zemljiščih postavil objekte in trajne nasade, prenehala, je prišlo do situacije iz 38. člena ZKZ. Ob (novem) sklepanju pogodbe je bilo zato v skladu s četrtim odstavkom 26. člena ZKZ mogoče oddati samo zemljišče skupaj s pripadajočimi trajnimi nasadi in napravami, ki so ob prenehanju prejšnje zakupne pogodbe pripadle toženi stranki. Določba 26. člena ZKZ je kogentni predpis, ki ga s pogodbo ni mogoče obiti.
vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo - izstavitev zemljiškoknjižne listine - dvakratna prodaja nepremičnine - nepremičnina, ki ni več v lasti prodajalca - izpolnitev pogodbe o prodaji nepremičnine - nemožnost izpolnitve pogodbene obveznosti
V primeru, da je pogodba o prodaji nepremičnine veljavno nastala (in ni prenehala), mora sodišče dolžnika obsoditi na izpolnitev. Pogodba bi namreč veljavno nastala in bi prodajalca zavezovala, tudi če sam že v trenutku prodaje ne bi bil lastnik nepremičnine (primerjaj 460. člen ZOR oziroma 440. člen Obligacijskega zakonika).
Vprašanje, ali je toženka dejansko nezmožna izpolniti pogodbeno obveznost, ne more vplivati na presojo sodišča o tem, ali jo je dolžna izpolniti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA - OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VS0017158
ZPP člen 339, 339/1, 339/2, 339/2-14, 360, 360/1, 370, 370/1, 370/1-1, 371, 371/2, 379, 379/1. ZPPSL člen 121. OZ člen 435, 435/1.
dopuščena revizija - lastninska pravica na nepremičnini - originarna pridobitev lastninske pravice - pridobitev lastninske pravice na podlagi sodne odločbe - pridobitev lastninske pravice v stečajnem postopku - prodaja dolžnika v stečaju - razpolagalna sposobnost - izbrisna tožba - aktivna legitimacija - tožbeni zahtevek za izstavitev zemljiškoknjižne listine - bistvena kršitev določb pravdnega postopka pred sodiščem druge stopnje - pomanjkljivosti odločbe - razumljivost obrazložitve
Pridobitev lastninske pravice z nakupom v stečajnem postopku oziroma pridobitev lastninske pravice na podlagi pravnomočne sodne odločbe je originarna pridobitev lastninske pravice,
ne glede na to, ali je prodajalka - družba v stečaju v trenutku prodaje imela razpolagalno sposobnost.
predlog za dopustitev revizije - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - zastopanje - odvetnik - pooblastilo - novo pooblastilo za vložitev predloga za dopustitev revizije - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Spor se nanaša na neveljavnost hipoteke in gre tako za spor o stvarni pravici na nepremičninah. Zato glede dovoljenosti revizije ni mogoče upoštevati zakonskih določb o postopku v gospodarskih sporih. Revizija je dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 40.000,00 EUR in je zaradi tega ni mogoče s sklepom še posebej dopustiti.
URS člen 67, 70. SPZ člen 33, 44, 44/1, 67. ZCes-1 člen 3.
javno dobro - pravica uporabe - lastninska pravica - pridobitev lastninske pravice - ureditev meje
SPZ v 19. členu opredeljuje javno dobro kot stvar, ki jo v skladu z njenim namenom ob enakih pogojih lahko uporablja vsakdo. Z razglasitvijo nepremičnine za javno dobro se zagotavlja splošna dostopnost, kar je eden od vidikov socialne funkcije lastnine (67. člen Ustave). Zato so upravičene številne omejitve, ki jim je lastnik in mejaš izpostavljen zaradi življenja v skupnosti. Javno dobro tako praviloma ni v pravnem prometu. V 70. členu Ustave in v tretjem odstavku 19. člena SPZ je določeno, da se na javnem dobru lahko pridobi (le) posebna pravica uporabe pod pogoji, ki jih določa zakon. Gre za „subjektivno javno pravico“, ki pripada samo individualno določenemu upravičencu na podlagi odločbe pristojnega organa. V prvem odstavku 44. člena SPZ je tudi določeno, da na javnem dobru ni mogoče pridobiti lastninske pravice s priposestvovanjem. Ker gre v obravnavanem primeru za zbirno krajevno cesto, je pomemben tudi drugi odstavek 3. člena ZCes-1, kjer je izrecno določeno, da na javnih cestah ni mogoče pridobiti lastninske pravice s priposestvovanjem ali drugih stvarnih pravic.
Odločitev sodišč prve in druge stopnje, da je mogoče mejo med javnim dobrim in zemljiščem, ki to ni, urediti le po stanju, kot ga izkazuje kataster in da so izjeme od tega pravila mogoče le v primeru napake ali pomanjkljivosti v katastru, je logična posledica zgoraj naštetih zakonskih omejitev. Pomisleki, izraženi v zahtevi za varstvo zakonitosti, da taka odločitev predstavlja nesorazmeren poseg v lastninsko pravico, so po oceni Vrhovnega sodišča neutemeljeni.
DRUŽINSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VS0017118
ZPP člen 5, 286a, 286b, 339, 339/2-8, 339/2-14. ZNP člen 118. OZ člen 99.
skupno premoženje zakoncev - delitev skupnega premoženja - določitev deležev na skupnem premoženju - delitev skupnega premoženja v pravdnem postopku - delitev skupnega premoženja v nepravdnem postopku - ugovor izključne lastnine - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Ugovor večjega deleža ni zgolj nekaj manj, pač pa je nekaj drugega od ugovora izključne lastnine.
Načelno drži, da je mogoče v pravdnem postopku zahtevati le ugotovitev obsega skupnega premoženja in deležev na njem, šele po pravnomočni odločitvi v takem postopku pa zahtevati delitev skupnega premoženja po pravilih nepravdnega postopka.
dopuščena revizija - lastninska pravica na nepremičnini - pridobitev lastninske pravice - priposestvovanje lastninske pravice - denacionalizacija - nepremičnina, za katero obstoji dolžnost vrnitve
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je pritožbeno sodišče pravilno uporabilo materialno pravo, ko je presodilo, da je bilo priposestvovanje v času od uveljavitve Zakona o denacionalizaciji, za nepremičnine, za katere je obstajala dolžnost vrnitve, mogoče.
lastninjenje - nepremičnina - funkcionalno zemljišča - pravica uporabe
Po določbi 12. člena tedaj veljavnega ZTLR je imel lastnik stavbe na zemljišču, na katerem stavba stoji, in na zemljišču, potrebnem za redno rabo stavbe, pravico uporabe. Pravica uporabe zemljišča je torej sledila lastninski pravici na stavbi. Ker v konkretnem primeru ni bilo sporno, da je za redno rabo stavbe potreben celoten nepozidan del sporne parcele, se je pravica uporabe celotnega nepozidanega zemljišča, ki je bilo v družbeni lasti, prenašala skupaj z lastninsko pravico na stavbi. Olastninilo se je (t.j. so ga olastninili lastniki stanovanj v hiši, ki so imeli na njem pravico uporabe) šele z ZLNDL; ta je namreč v 2. členu določil, da postanejo nepremičnine lastnina fizičnih oseb, ki imajo na nepremičnini pravico uporabe (po SZ so se lastninila le stanovanja in stanovanjske hiše, ne pa tudi funkcionalna zemljišča).
SPZ člen 27, 28, 43, 43/2, 217, 217/1, 269, 269/1. ZTLR člen 54, 54/1, 72, 72/2.
dopuščena revizija - stvarna služnost - priposestvovanje stvarne služnosti - dobra vera - rok za priposestvovanje - vpis v zemljiško knjigo - izvenknjižno priposestvovanje
Zavzemanje revidentke, da bi morala biti za obstoj dobrovernosti priposestvovalke stvarna služnost tudi vpisana v zemljiški knjigi, torej, da bi moralo biti predhodno izdano tudi ustrezno pisno zemljiškoknjižno dovolilo, pomeni materialnopravno zmotno odrekanje možnosti zunajknjižnega priposestvovanja tako na podlagi prej veljavne določbe prvega odstavka 54. člena ZTLR, ki ni ločila med pravim in nepravim priposestvovanjem, kot na podlagi od 1. 1. 2003 veljavnega prvega odstavka 217. člena SPZ, ki je to ločitev opravil in pri pravem - dobrovernem priposestvovanju skrajšal priposestvovalno dobo na deset let, pri nepravem priposestvovanju pa ohranil prejšnjo dvajsetletno priposestvovalno dobo.
Bistveno je, da se je priposestvovalka lahko oprla na dogovor z občino o ustanovitvi služnostne pravice in o njenem vpisu v zemljiško knjigo in da je pot, ki se je zakoličila oziroma vzpostavila ob soglasju občine, nemoteno uporabljala in vzdrževala v teku priposestvovalne dobe, tako brez nasprotovanja občine kot tudi njenih pravnih naslednikov služečega zemljišča. Opisane okoliščine so v duševni sferi tožene stranke vsekakor utrjevale utemeljeno prepričanje, da je do posesti upravičena, kar nasprotuje definiciji nedobroverne posesti iz določbe 28. člena SPZ, po kateri posestnik ni v dobri veri le tedaj, če je vedel ali mogel vedeti, da ni upravičen do posesti, oziroma je v skladu s prej veljavno določbo drugega odstavka 72. člena ZTLR, po kateri je bila posest dobroverna, če posestnik ni vedel ali ni mogel vedeti, da stvar, ki jo ima v posesti, ni njegova.
Priposestvovanje je začelo teči pred uveljavitvijo SPZ, kar pomeni, da konkretni dejanski stan ustreza abstraktnemu oz. zakonskemu dejanskemu stanu iz prvega odstavka 269. člena SPZ, ki določa, da se glede priposestvovalne dobe, ki je začela teči pred uveljavitvijo tega zakona, upoštevajo določila tega zakona.