URS člen 69. SPZ člen 99. ZURep-1 člen 92 - 114. ZJC člen 85. ZJC-B člen 19.
razlastitev - lastninska pravica na nepremičnini - varstvo lastninske pravice - javni interes - dejanska razlastitev - javno dobro - javna cesta - test sorazmernosti
Stališče Ustavnega sodišča, ki „zgolj“ ugotavlja neskladnost odlokov o razlastitvi javnega dobra z URS in jih ne razveljavlja, ne pomeni, da je lastnik zemljišča že kar izgubil lastninsko pravico in njeno sodno varstvo, kljub ugotovitvi, da bi lahko razveljavitev z ustavo neskladnih odlokov povzročilo še bolj protiustavno stanje od dejanske razlastitve. Celo nasprotno, iz razlogov odločb sodišča je jasno razvidno, da je treba odvzem lastninske pravice šele opraviti na enega od zakonsko predpisanih načinov (sporazum ali razlastitveni postopek). Čim je tako, pa do tedaj lastninska pravica z vsemi „živi“ brez omejitev, torej z vsemi upravičenji: ius utendi, fruendi et abutendi. Nasprotna razlaga bi odvzela težo, logiko in pomen omenjenim ustavnopravnim argumentom. Dopuščala bi protislovno razlago, da čeprav je treba lastninsko pravico šele prenesti na drugega titularja – razlastitvenega upravičenca, je kljub temu dolžan aktualni titular zaradi dejanskih okoliščin (sprejema neustavnega akta in posledičnega fizičnega posega v nepremičnino), ki ne predstavljajo pravne podlage za poseg v lastninska upravičenja, trpeti prikrajšanja pri njeni uporabi in uživanju oziroma protipravne posege v ti upravičenji.
dopuščena revizija - lastninska pravica na nepremičnini - pridobitev lastninske pravice - priposestvovanje lastninske pravice - denacionalizacija - nepremičnina, za katero obstoji dolžnost vrnitve
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je pritožbeno sodišče pravilno uporabilo materialno pravo, ko je presodilo, da je bilo priposestvovanje v času od uveljavitve Zakona o denacionalizaciji, za nepremičnine, za katere je obstajala dolžnost vrnitve, mogoče.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0017115
ZOR člen 117, 454, 508, 513, 515. OZ člen 35. ZPP člen 367, 367/2, 367/5.
prodajna pogodba - plačilo kupnine - lastninska pravica na nepremičnini - lastninska pravica tretjih - pravna napaka - rok - odgovornost prodajalca - prekluzivni rok za grajanje napak - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta
Pravilen je materialnopravni zaključek sodišč druge in prve stopnje, da revidentoma na podlagi odločbe Upravne enote Maribor ter njunega dopisa tožnici z dne 10. 6. 1998, ni moglo ostati neznano, da si del prodanih nepremičnin lastijo tretje osebe. Ker sta revidenta tožbo vložila šele 30. 10. 2001, je prekluzivni rok enega leta (515. člen ZOR) za uveljavljanje pravne napake že potekel.
lastninjenje - nepremičnina - funkcionalno zemljišča - pravica uporabe
Po določbi 12. člena tedaj veljavnega ZTLR je imel lastnik stavbe na zemljišču, na katerem stavba stoji, in na zemljišču, potrebnem za redno rabo stavbe, pravico uporabe. Pravica uporabe zemljišča je torej sledila lastninski pravici na stavbi. Ker v konkretnem primeru ni bilo sporno, da je za redno rabo stavbe potreben celoten nepozidan del sporne parcele, se je pravica uporabe celotnega nepozidanega zemljišča, ki je bilo v družbeni lasti, prenašala skupaj z lastninsko pravico na stavbi. Olastninilo se je (t.j. so ga olastninili lastniki stanovanj v hiši, ki so imeli na njem pravico uporabe) šele z ZLNDL; ta je namreč v 2. členu določil, da postanejo nepremičnine lastnina fizičnih oseb, ki imajo na nepremičnini pravico uporabe (po SZ so se lastninila le stanovanja in stanovanjske hiše, ne pa tudi funkcionalna zemljišča).
SPZ člen 27, 28, 43, 43/2, 217, 217/1, 269, 269/1. ZTLR člen 54, 54/1, 72, 72/2.
dopuščena revizija - stvarna služnost - priposestvovanje stvarne služnosti - dobra vera - rok za priposestvovanje - vpis v zemljiško knjigo - izvenknjižno priposestvovanje
Zavzemanje revidentke, da bi morala biti za obstoj dobrovernosti priposestvovalke stvarna služnost tudi vpisana v zemljiški knjigi, torej, da bi moralo biti predhodno izdano tudi ustrezno pisno zemljiškoknjižno dovolilo, pomeni materialnopravno zmotno odrekanje možnosti zunajknjižnega priposestvovanja tako na podlagi prej veljavne določbe prvega odstavka 54. člena ZTLR, ki ni ločila med pravim in nepravim priposestvovanjem, kot na podlagi od 1. 1. 2003 veljavnega prvega odstavka 217. člena SPZ, ki je to ločitev opravil in pri pravem - dobrovernem priposestvovanju skrajšal priposestvovalno dobo na deset let, pri nepravem priposestvovanju pa ohranil prejšnjo dvajsetletno priposestvovalno dobo.
Bistveno je, da se je priposestvovalka lahko oprla na dogovor z občino o ustanovitvi služnostne pravice in o njenem vpisu v zemljiško knjigo in da je pot, ki se je zakoličila oziroma vzpostavila ob soglasju občine, nemoteno uporabljala in vzdrževala v teku priposestvovalne dobe, tako brez nasprotovanja občine kot tudi njenih pravnih naslednikov služečega zemljišča. Opisane okoliščine so v duševni sferi tožene stranke vsekakor utrjevale utemeljeno prepričanje, da je do posesti upravičena, kar nasprotuje definiciji nedobroverne posesti iz določbe 28. člena SPZ, po kateri posestnik ni v dobri veri le tedaj, če je vedel ali mogel vedeti, da ni upravičen do posesti, oziroma je v skladu s prej veljavno določbo drugega odstavka 72. člena ZTLR, po kateri je bila posest dobroverna, če posestnik ni vedel ali ni mogel vedeti, da stvar, ki jo ima v posesti, ni njegova.
Priposestvovanje je začelo teči pred uveljavitvijo SPZ, kar pomeni, da konkretni dejanski stan ustreza abstraktnemu oz. zakonskemu dejanskemu stanu iz prvega odstavka 269. člena SPZ, ki določa, da se glede priposestvovalne dobe, ki je začela teči pred uveljavitvijo tega zakona, upoštevajo določila tega zakona.
DRUŽINSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VS0017118
ZPP člen 5, 286a, 286b, 339, 339/2-8, 339/2-14. ZNP člen 118. OZ člen 99.
skupno premoženje zakoncev - delitev skupnega premoženja - določitev deležev na skupnem premoženju - delitev skupnega premoženja v pravdnem postopku - delitev skupnega premoženja v nepravdnem postopku - ugovor izključne lastnine - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Ugovor večjega deleža ni zgolj nekaj manj, pač pa je nekaj drugega od ugovora izključne lastnine.
Načelno drži, da je mogoče v pravdnem postopku zahtevati le ugotovitev obsega skupnega premoženja in deležev na njem, šele po pravnomočni odločitvi v takem postopku pa zahtevati delitev skupnega premoženja po pravilih nepravdnega postopka.
ZZK-1 člen 29, 31, 31/1, 120, 120/2, 124, 148, 148/1-1, 148/1-2, 148/4, 149, 149/1-1, 161, 161/3-3. SPZ člen 18, 105, 105/1. ZNP člen 35.
zahteva za varstvo zakonitosti - zemljiška knjiga - vpis v zemljiško knjigo - načelo formalnosti zemljiškoknjižnega postopka - identifikacijski znak - identičnost identifikacijskih znakov - istovetnost nepremičnine
Nepremičnina mora biti v zemljiškoknjižnem dovolilu označena z identifikacijskim znakom, s katerim je vpisana v zemljiški knjigi. Istovetnost nepremičnine ni podana, kadar se zemljiškoknjižno dovolilo nanaša na zemljiške parcele, zemljiškoknjižni predlog pa na posamezne dele stavbe. Preizkus, ki ga zemljiškoknjižno sodišče opravi v formaliziranem postopku odločanja o dovoljenosti vpisa v zemljiško knjigo, namreč ne more iti tako daleč, da bi sodišče preizkušalo, ali je na posameznem delu stavbe upravičen vpis hipoteke, ki je bila z zemljiškoknjižnim dovolilom dana za vpis na zemljiško parcelo.
ZPP člen 339, 339/1, 339/2, 339/2-14, 339/2-15, 370, 370/3, 377, 384, 384/1. ZTLR člen 24, 25, 25/1, 25/2, 26. SPZ člen 266, 266/1.
lastninska pravica na nepremičnini - pridobitev lastninske pravice - gradnja na tujem svetu - dobrovernost - originarna pridobitev lastninske pravice - pridobitev lastninske pravice na podlagi pravnega posla - skupna gradnja - dogovor o pridobitvi lastninske pravice z gradnjo - pridobitev lastninske pravice na zemljišču, potrebnem za redno rabo objekta - superficies solo cedit - prepoved retroaktivne uporabe zakona - načelno pravno mnenje - dokazno breme - trditvena podlaga - pravica do pritožbe - razlogi za revizijo - izpodbijanje dejanskega stanja v reviziji - dovoljenost revizije zoper sklep o stroških postopka - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pomanjkljivosti odločbe - razlogi o odločilnih dejstvih - zavrženje revizije
Lastnikovo dovoljenje za gradnjo je treba upoštevati v okviru presoje kakšna upravičenja mu na podlagi prvega odstavka 25. člena ZTLR pripadajo. Če lastnik zemljišča celo vnaprej dovoli gradnjo, ne more utemeljeno zahtevati niti rušenja objekta, niti ne more uveljavljati, da mu pripade lastninska pravice na objektu. Pač pa ima pravico zahtevati plačilo prometne cene za zemljišče, na katerem stavba stoji in ki je potrebno za njeno redno rabo. Lastninsko pravico na zemljišču pa izgubi.
LASTNINJENJE - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VS0017173
Ustava SRS (1974) člen 10, 5, 75. ZPN člen 6, 6/1, 6/2, 6/3. ZZ člen 62, 65. SZ člen 111. Ustavni amandma k Ustavi Socialistične republike Slovenije (SRS 1974) IX točka 27. Ustavni amandma k Ustavi Socialistične republike Slovenije (SRS 1974) XCII.
družbena lastnina - promet z nepremičninami v družbeni lastnini - ustavna ureditev SRS - lastninjenje - družbenopolitična organizacija - sindikati kot družbenopolitične organizacije - zavodi - društva - pravno nasledstvo - razpolaganje z družbeno lastnino - neodplačna pridobitev pravice uporabe - prenos pravice uporabe - druga civilnopravna oseba po ZPN - sindikat, ustanovljen po sprejemu amandmajev 9 in 92 k Ustavi SRS - pravni status sindikata pred sprejemom Ustave RS - omejitve neodplačnega razpolaganja z družbeno lastnino - neupravičena pridobitev - vrnitev kupnine - ničnost
Z amandmaji XCI - XCV
iz leta 1990
k Ustavi SRS je odpadla pravna podlaga za obstoj posebne vrste družbenih organizacij – družbenopolitičnih organizacij, s čimer je postala brezpredmetna tudi določba 75. člena Ustave SRS o sredstvih družbenopolitičnih organizacij. S tem je
prišlo tudi do ločitve sindikatov od političnih strank.
Zagotovljen je bil pluralizem ustanavljanja političnih strank in sindikatov.
Po sprejemu
Zakona o političnem združevanju iz leta 1989
je prišlo v Republiki Sloveniji do ustanavljanja
političnih organizacij kot civilnopravnih oseb
.
Med sindikatom kot družbenopolitično organizacijo in sindikatom, ki ga omenjata IX. in XCII. amandma, ni kontinuitete in ne more biti pravnega nasledstva, ker se je bistveno spremenila dejavnost in namen te organizacije. Ni dvoma, da sta vloga in pomen sindikata drugačna v sistemu delavskega samoupravljanja v gospodarstvu kot v tržnem gospodarstvu. Družbenopolitične organizacije so imele prav zaradi vezanosti na določeno družbeno ureditev specifičen položaj. Z Ustavnimi amandmaji iz leta 1989 k Ustavi SRS je bila v Sloveniji dana podlaga za industrijsko demokracijo in tržno gospodarstvo. Torej če so bili sindikati kot družbenopolitične organizacije pred
uveljavitvijo IX. in XCII. amandmaja iz let 1989-1990 k Ustavi SRS iz leta 1974 družbeno pravne osebe, jim je ta status najkasneje z navedenimi amandmaji prenehal.
dopuščena revizija - priposestvovanje - izredno priposestvovanje - dobroverna posest - opravičljiva zmota - pravni promet z nepremičninami - skrbnost v pravnem prometu - identičnost nepremičnine
Najmanj, kar se lahko od povprečno skrbne stranke pri prometu z nepremičninami pričakuje, je, da bo preverila, ali se parc. št. nepremičnine, ki jo prenaša oziroma podarja, ujema s samo nepremičnino v naravi.
Tožnik po dejanskih ugotovitvah res ni vedel, da ni lastnik sporne nepremičnine, vendar bi to moral vedeti, saj bi se glede na konkretne okoliščine primera, ko je dvakrat razpolagal s sporno nepremičnino, moral zavedati, da je sporno nepremičnino v celoti prenesel na pravno prednico toženca.
STVARNO PRAVO - POGODBENO PRAVO - KMETIJSKA ZEMLJIŠČA
VS0017073
ZKZ člen 2.
promet s kmetijskimi zemljišči - prodajna pogodba - odobritev pravnega posla - pojem kmetijskega zemljišča - formalni pogoji za pridobitev statusa kmetijskega zemljišča - načelno pravno mnenje - sodna praksa - napake volje - zmota o lastni volji
Zmotni sta stališči sodišč prve in druge stopnje, da zemljišče, ki ga toženec prodaja, ne izpolnjuje pogojev po 2. členu ZKZ in tako ni kmetijsko. Ni namreč pravilen sklep, da formalni pogoj iz 2. člena ZKZ (da je zemljišče kmetijsko, če je s prostorskimi akti lokalnih skupnosti opredeljeno kot kmetijsko) ne more prevladati nad pogojem, da je zemljišče tudi dejansko primerno za kmetijsko obdelavo. Takšno stališče bi omogočilo lastniku, da bi kmetijsko zemljišče s črno gradnjo onesposobil za kmetijsko obdelavo in se tako izognil uporabi prisilnih določb ZKZ o prodaji kmetijskih zemljišč.
Tožnik si zaradi izostanka navedbe vrednosti spornega predmeta glede podrejenega tožbenega zahtevka ni zagotovil pravice do revizije kot izrednega pravnega sredstva zoper pravnomočno odločitev o tem (edinem še aktualnem) zahtevku, zaradi česar je Vrhovno sodišče nedovoljeno revizijo zavrglo.
lastninska pravica - priposestvovanje - priposestvovalna doba pravnih prednikov
Sporno zemljišče ni bilo predmet pravnega posla, sklenjenega med tožnikom in E. L., se revizija neutemeljeno sklicuje na trditve, da sta to zemljišče priposestvovala že E. L. in pred njim njegova mati. Vprašanje morebitnega priposestvovanja spornega zemljišča s strani E. L., bi bilo pravno pomembno le, če bi se v dokaznem postopku izkazalo, da je ta na tožnika prenesel svoje morebitne pravice na tem zemljišču; če temu ni tako, potem ni pomembno, ali ga je ta (oziroma pred njim njegova mati) pred tem priposestvoval, saj glede tega zemljišča ni tožnikov pravni prednik.
SPZ člen 213, 213/1, 215, 215/2, 226. ZOR člen 99.
stvarna služnost - neprava (osebna) služnost - pogodba o uporabi - razlaga pogodbe - sporno pogodbeno določilo
Ob za Vrhovno sodišče zavezujočem dejanskem izhodišču, da ni bila dogovorjena (ne »prava« in ne neprava) služnost in na njem temelječi materialnopravno pravilni razlagi sporne pogodbene določbe, je nepomembno, ali je neprava služnost nekaj drugega ali nekaj manj od »prave« služnosti.
STVARNO PRAVO - KMETIJSKA ZEMLJIŠČA - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0017083
ZPP člen 339, 339/2-8.
dopuščena revizija - prodaja kmetijskega zemljišča - neveljavnost pogodbe - ničnost pogodbe - primarni in podrejeni tožbeni zahtevek - oblikovalni tožbeni zahtevek - istovetnost primarnega in podrejenega tožbenega zahtevka - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - kršitev pravice do izjave v postopku
S primarnim zahtevkom tožnik zahteva ugotovitev ničnosti sklenjene prodajne pogodbe med tožencema, s podrejenim oblikovalnim zahtevkom pa zahteva razveljavitev te pogodbe. Gre za dve različni obliki neveljavnosti, za kateri je tudi predpisan različen način uveljavljanja. Zahtevka se razlikujeta tudi v krogu oseb, ki ga lahko uveljavljajo, poleg tega zahtevek za razveljavitev pravnega posla zastara, ničnostni zahtevek pa ne. Revident utemeljeno opozarja, da mu je sodišče druge stopnje s tem, ko je napačno odločilo, da je bilo o primarnem zahtevku že pravnomočno razsojeno, onemogočilo obravnavanje pred sodiščem. Vrhovno sodišče je tako odločilo, da je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, zato je reviziji ugodilo in na podlagi prvega odstavka 379. člena ZPP razveljavilo sodbo sodišča druge stopnje in zadevo vrnilo temu sodišču v novo sojenje.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0017064
ZPP člen 367a, 367c. ZOR člen 99 - 102.
predlog za dopustitev revizije - varstvo lastninske pravice - pravica uporabe nepremičnine - prepoved uporabe poti - razlaga pogodbe - skupen namen pogodbenih strank - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Ker niso izpolnjeni pogoji, ki jih za dopustitev revizije določa 367.a člen ZPP, je Vrhovno sodišče predlog druge tožene stranke za dopustitev revizije zavrnilo.
STVARNO PRAVO - POGODBENO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0016970
ZPP člen 244, 247.
prodajna pogodba za nepremičnino - del nepremičnine - izstavitev zemljiškoknjižne listine - parcelacija - dokazovanje - izvedenec - izločitev izvedenca - postavitev novega izvedenca
Res je, na kar opozarja tožnik, da sta se pravdni stranki strinjali, da sporni del zemljišča predstavlja del parc. št. 2220/2, katere lastnika sta toženca. Vendar je tožnik od sodišča zahteval, naj tožencema naloži, da morata dopustiti odmero spornega dela zemljišča od parcele tožencev, zato je sodišče prve stopnje postavilo izvedenca geometra. Po ugotovitvi izvedenca geometra, da sporni del zemljišča že predstavlja del parc. št. 2233, ki je v lasti tožnika, je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je tožbeni zahtevek tožnika zavrnilo.
zakup - povrnitev vlaganj v nepremičnino - neupravičena pridobitev - pristop k dolgu pri prevzemu premoženjske celote - zapadlost terjatve - kondikcija
Zaradi vlaganj prvotnega tožnika v nepremičnine, ki so bile last prvotne prve in druge toženke, od leta 2003 dalje pa tudi tretjega toženca, je na slednje prešla korist brez pravne podlage. Taka terjatev je torej obogatitvene narave, za katero je sodna praksa enotna, da zapade v plačilo šele ob predaji posesti. Ker do tega do konca zadnje glavne obravnave (še) ni prišlo, je zahtevek zoper drugo toženko in tretjega toženca, ki sta zapadlosti terjatve ugovarjala, pravilno zavrnjen.
Le posestnik, ki je vlagal v stvar v prepričanju, da je njegova, je upravičen od pravega lastnika prejeti povračilo potroškov.
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. SPZ člen 225.
dopuščena revizija - stvarna služnost - ugotovitev obstoja stvarne služnosti - ureditev meje med sosedi - prenos služnosti - varstvo služnosti - preštevilčenje parcel - ugotovitvena tožba - pasivna legitimacija
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali se v primeru ureditve meje, na podlagi katere se ugotovi, da služnostna pravica poti, prisojena s sodbo sodišča, ne poteka zgolj po eni parceli, temveč tudi po drugi - sosednji parceli, ki pa v sodbi ni zajeta kot služeča nepremičnina, lahko uporabi določilo 225. člena Stvarnopravnega zakonika (SPZ) in na podlagi te določbe prenese učinek sodbe tudi na to drugo parcelo, čeprav lastniki te nepremičnine v prvotni pravdi niso nastopali kot stranke.