DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0017046
ZZZDR člen 52, 52/1. OZ člen 40.
prodajna pogodba - prodaja nepremičnine - ničnost - skupno premoženje zakoncev - razpolaganje s skupnim premoženjem brez soglasja drugega zakonca - razveljavitev pogodbe - tožbeni zahtevek za razveljavitev pogodbe - tožbeni zahtevek za ugotovitev ničnosti pogodbe
Po uveljavljeni sodni praksi Vrhovnega sodišča je pravni posel, s katerim eden od zakoncev razpolaga s stvarjo iz skupnega premoženja brez soglasja drugega zakonca, izpodbojen in ne ničen. Gre namreč za ravnanje zakonca v nasprotju s prvim odstavkom 52. člena ZZZDR.
V teoriji in v sodni praksi je že dolgo časa uveljavljeno stališče o kakovostni razliki med zahtevkom na razveljavitev pogodbe in zahtevkom na ugotovitev ničnosti pogodbe. Slednji namreč ne vsebuje zahtevka za razveljavitev pogodbe.
ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS0017024
URS člen 72. SPZ člen 75. OZ člen 131, 133, 135, 141.
povrnitev škode - odškodninska odgovornost - imisije - prekomerne imisije - pravica do zdravega življenjskega okolja - gradbena dela - gradnja stanovanjskega objekta - izvajanje gradbenih del urbanem okolju - zahteva, da se odstrani škodna nevarnost
V urbanih okoljih je mogoče upoštevati sicer trajajoče gradbene posege, ki pa so še normalni in običajni tudi v kontekstu za posamično vrsto gradnje predpisanih standardov; neprijetnosti med gradnjo morajo torej okoliški prebivalci oziroma sosedi določen – še razumen čas trpeti.
Pritožbeno sodišče je odločitev o služnosti pešpoti preizkušalo na podlagi zmotnega izhodišča, da je tožnica tožbo spremenila, toženci pa po spremembi tožbe niso podali nobenih pripomb ali dejanskih navedb glede obsega izvrševanja služnosti. Pritožbene trditve, nanašajoče se na obseg trase pešpoti, je zato štelo za nedovoljeno novoto in jih ni obravnavalo. Katere so te trditve, ni pojasnilo. Nedovoljeno pritožbeno novoto lahko predstavljajo le neopravičeno prepozne trditve o relevantnih dejstvih, ne pa tudi materialnopravna stališča in ugovori strank. Toženci so v zvezi z obsegom pešpoti v pritožbi uveljavljali tudi pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava, češ da je bila služnost ugotovljena v celotnem zahtevanem obsegu, ne da bi bilo ugotovljeno, da se je za hojo res uporabljala celotna površina, ter pritožbeni razlog absolutne bistvene kršitve procesnih pravil (odsotnost razlogov o odločilnih dejstvih). V tem obsegu je zaradi zmotnega pristopa pritožbenega sodišča ostala pritožba neizčrpana.
Revizija se dopusti glede vprašanja pravilnosti presoje, da v konkretnem primeru nadomestitev prejšnjega ukinjenega načina ogrevanja z vzpostavitvijo kurilnice z ustrezno napeljavo pomeni posel izrednega upravljanja.
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. SPZ člen 225.
dopuščena revizija - stvarna služnost - ugotovitev obstoja stvarne služnosti - ureditev meje med sosedi - prenos služnosti - varstvo služnosti - preštevilčenje parcel - ugotovitvena tožba - pasivna legitimacija
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali se v primeru ureditve meje, na podlagi katere se ugotovi, da služnostna pravica poti, prisojena s sodbo sodišča, ne poteka zgolj po eni parceli, temveč tudi po drugi - sosednji parceli, ki pa v sodbi ni zajeta kot služeča nepremičnina, lahko uporabi določilo 225. člena Stvarnopravnega zakonika (SPZ) in na podlagi te določbe prenese učinek sodbe tudi na to drugo parcelo, čeprav lastniki te nepremičnine v prvotni pravdi niso nastopali kot stranke.
vpis lastninske pravice na nepremičnini - pravdno upravičenje - procesna legitimacija - predlog za izvršbo na nepremičnini
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali se mora za veljavno vložitev tožbe po petem odstavku 168. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju upnik izkazati s sklepom, ki ga napotuje na vložitev tožbe, in ali lahko takšno tožbo vloži že pred vložitvijo predloga za vložitev izvršbe na izvršilno sredstvo nepremičnine?
pridobitev lastninske pravice - gradnja na tujem svetu - dogovor o gradnji - originarna pridobitev lastninske pravice
Dogovori oz. pogodbe med graditeljem in lastnikom zemljišča lahko izključujejo uporabo pravil o gradnji na tujem svetu, vendar le v primerih, ko se v takšnih dogovorih oziroma pogodbah uredijo medsebojne pravice in obveznosti oziroma razmerja v zvezi z gradnjo na zemljišču. V takšnih situacijah je ob drugačnih obligacijsko pravnih pa tudi stvarno pravnih učinkih dogovorov lahko nujno izključena uporaba pravil o originarni pridobitvi lastninske pravice na zemljišču na podlagi gradnje (na primer dogovori o skupni gradnji, družbene pogodbe in podobno).
ZEMLJIŠKA KNJIGA - IZVRŠILNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS0017000
ZPP člen 380, 380/2. ZZK-1 člen 86, 86/1, 87, 87/2, 88, 124, 132, 132/1-1, 132/1-2, 132/1-3, 132/1-4, 142, 142/5, 148, 243. ZIZ člen 45, 45/4, 170, 170/2.
dopuščena revizija - izbrisna tožba - zaznamba sklepa o izvršbi - dovoljenost izbrisne tožbe zoper zaznambo izvršbe - zastavna pravica na nepremičnini (hipoteka) - sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - pravnomočnost sklepa o izvršbi - materialnopravna veljavnost zaznamba izvršbe - formalnopravna veljavnost zaznamba izvršbe - dovoljenost zaznambe izvršbe - zemljiškoknjižni postopek - udeleženci zemljiškoknjižnega postopka - pravica do vložitve izpodbojne tožbe
Zaznamba izvršbe in hipoteka, pridobljena v izvršilnem postopku, sta neločljivo povezani in upnik že s samo zaznambo izvršbe v zemljiški knjigi pridobi tudi hipoteko. Dejstvo, da poleg zaznambe izvršbe ni bila hkrati vknjižena tudi hipoteka, glede na izrecne zakonske določbe, da se hipoteka pridobi že z vpisom zaznambe izvršbe, ni relevantno, saj vknjižba hipoteke nima konstitutivnega pomena za nastanek hipoteke, ampak ima tak pomen že vpis zaznambe izvršbe. Pridobitev zastavne pravice na nepremičnini pa nedvomno posega v pravice lastnika, zato je izbrisna tožba zoper zaznambo izvršbe dovoljena.
Zemljiškoknjižno sodišče ne sme dovoliti vpisa zaznambe izvršbe na podlagi nepravnomočnega sklepa o izvršbi, izdanega na podlagi verodostojne listine, oziroma dovoli vpis samo, če je obvestilu izvršilnega sodišča priložen sklep o izvršbi, ki je opremljen s klavzulo pravnomočnosti. Ker je torej zemljiškoknjižno sodišče dolžno preveriti pravnomočnost sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine, gre za formalnopravno neveljavnost vpisa, ki jo je mogoče in potrebno uveljavljati s pravnimi sredstvi v zemljiškoknjižnem postopku, zato izbrisna tožba ni dopustna.
Če tožnika nista bila udeleženca zemljiškoknjižnega postopka (od 1. do 3. točke 132. člena ZZK-1), niti jima udeležba na podlagi 4. točke 132. člena ZZK-1 ne bi bila dovoljena, ali pa bi jima bila dovoljena, vendar udeležbe nista prijavila, ker za sporni zemljiškoknjižni postopek nista vedela, jima je treba dovoliti izbrisno tožbo, čeprav je očitek o vpisu zaznambe izvršbe na podlagi nepravnomočnega sklepa o izvršbi, izdanega na podlagi verodostojne listine, formalnopravni razlog neveljavnosti, saj jima v zemljiškoknjižnem postopku ni bila zagotovljena pravica do izjave, takšna zaznamba izvršbe pa je tudi materialnopravno neveljavna.
dopuščena revizija - pomembno pravno vprašanje - lastninska pravica na nepremičnini - pridobitev lastninske pravice - originarna pridobitev lastninske pravice - konkurenca pravnih naslovov - priposestvovanje - kupna pogodba - prodaja nepremičnine na javni dražbi
Vrhovno sodišče je dopustilo revizijo, ker je od odločitve o reviziji mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za razvoj prava preko sodne prakse.
ODŠKODNINSKO PRAVO – STVARNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0016949
ZPP člen 367a, 367a, 367a/1, 367c, 367c/2, 370, 370/3.
povrnitev nepremoženjske škode – duševne bolečine zaradi smrti bližnjega – posredni oškodovanci – odgovorna oseba - pasivna legitimacija - pripadajoče zemljišče - denacionalizacija
Odgovor na zastavljeno vprašanje v predlogu glede na ugotovljeno dejansko stanje ne more dati relevantnega odgovora za odločanje v obravnavani zadevi. Revizije zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja pa ni mogoče vložiti (tretji odstavek 370. člena ZPP), zato predlagateljica z dopuščeno revizijo v tem delu ne bi mogla uspeti.
dopuščena revizija - obnova postopka - nove dejstva in novi dokazi - dokazno breme - možnost predložitev dokazov v postopku - procesna skrbnost - ugotovitev služnostne pravice - izstavitev zemljiškoknjižne listine - pravica do izjave v postopku
Revizija se dopusti glede pravnega vprašanja procesne pravilnosti presoje sodišč nižjih stopenj o nedovoljenosti predloga za obnovo postopka v smislu drugega odstavka 395. člena ZPP.
SPZ člen 99. ZPP člen 367, 367/3, 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
dopuščena revizija - negatorna tožba - varstvo lastninske pravice - prepoved vznemirjanja lastninske pravice - občina - javno dobro - cesta - vznemirjanje lastninske pravice na javnem dobru
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali občini kot imetnici lastninske pravice na javni cesti, ki je javno dobro, pripada civilno varstvo lastninske pravice kot zaščita pred vznemirjanjem po 99. členu SPZ.
OZ člen 22, 507, 508, 512, 513. SPZ člen 66, 66/3. ZUreP-1 člen 85, 87.
dopuščena revizija - zakonita predkupna pravica – solastna nepremičnina - predkupna pravica solastnika - predkupna pravica občine - kršitev predkupne pravice - uveljavljanje predkupne pravice - ponudba - razveljavitev pogodbe
Določba 507. člena OZ predvideva dve obveznosti lastnika stvari, ki ju je ob nameravani prodaji dolžan izpolniti nasproti predkupnemu upravičencu, in sicer: (1) dolžnost obvestiti predkupnega upravičenca o nameravani prodaji stvari ter (2) dolžnost predkupnemu upravičencu ponuditi, da stvar pod enakimi pogoji kupi on.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA
VS0016929
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. ZTLR člen 28, 28/4. SPZ člen 43, 43/2.
dopustitev revizije – pomembno pravno vprašanje - odstop od sodne prakse - lastninska pravica na nepremičnini - pridobitev lastninske pravice - priposestvovanje – dobra vera - vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Okoliščina, da je tožnica vedela, da ni vpisana v zemljiški knjigi kot lastnica nepremičnine, ni odločilna za ugotovitev tožničine dobrovernosti ali nedobrovernosti, saj dobroverna posest ni trajala dovolj dolgo za priposestvovanje v času veljave ZTLR (20 let) in v času veljave SPZ (10 let).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VS0016926
SPZ člen 95, 96. OZ člen 198. ZPP člen 367a.
predlog za dopustitev revizije – neupravičena uporaba stanovanja – dobra vera - uporabnina – stvarnopravne reparacije – odstop od sodne prakse zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Tožnika neutemeljeno zatrjujeta odstop od ustaljene sodne prakse Vrhovnega sodišča, po kateri dobra vera ni predpostavka pravice do uporabnine, pač pa je pri kondikcijskih in verzijskih zahtevkih dobra vera pomembna le v zvezi z zamudnim obrestovanjem in z vračanjem plodov.
STVARNO PRAVO - LASTNINJENJE - CIVILNO PROCESNO PRAVO - KMETIJSKA ZEMLJIŠČA
VS0016933
ZSKZ člen 14. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
dopuščena revizija - lastninjenje - družbena lastnina - kmetijska zemljišča - pravica uporabe - lovska družina - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - odplačna pridobitev lastninske pravice
Revizija je bila dopuščena glede vprašanja, ali je pri kmetijskih zemljiščih in gozdovih, ki so jih lovske organizacije pridobile od oseb, ki so imele na teh zemljiščih lastninsko pravico, imel zemljiškoknjižni vpis pravice uporabe za posledico, da so ta zemljišča postala družbena lastnina (ali prešla v družbeno lastnino).
OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0016846
ODZ paragraf 974. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
dopuščena revizija - prekarij - raba nepremičnine v skupni lastnini - pravni naslov za uporabo nepremičnine - preklic možnosti rabe
Revizija se dopusti v smeri materialnopravnega preizkusa pravilnosti pravnomočne odločitve o obstoju pravnega naslova tožencev za bivanje v pritličnih prostorih sporne nepremičnine.
zastavna pravica na nepremičnini - notarska hipoteka - nastanek hipoteke na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa - soglasje zastavitelja - popravek notarskega zapisa
Drži stališče revidentke, da soglasje zastavitelja, vsebovano v notarskem zapisu iz 142. člena SPZ, nadomešča klasično zemljiškoknjižno dovolilo iz 23. člena SPZ, vendar navedeno ne pomeni, da notar sam lahko enostransko nadomesti pomanjkljiv razpolagalni pravni posel zastavitelja. Zakon o notariatu v sedmem odstavku 43. člena sicer dopušča možnost kasnejše dopolnitve, poprave ali spremembe prvotnega notarskega zapisa, vendar hkrati določa, da se to lahko izvrši le z drugim (torej novim) notarskim zapisom. To pomeni, da morajo biti tudi pri popravku notarskega zapisa prisotne stranke, katerih udeležba je bila obvezna pri sestavi prvega zapisa, ter da morajo nov notarski zapis tudi podpisati (prvi odstavek 41. člena ZN). V konkretnem primeru bi morala pri sestavi popravka notarskega zapisa z dne 2. 6. 2009 sodelovati tožena stranka kot zastavitelj.