URS člen 69. SPZ člen 99. ZURep-1 člen 92 - 114. ZJC člen 85. ZJC-B člen 19.
razlastitev - lastninska pravica na nepremičnini - varstvo lastninske pravice - javni interes - dejanska razlastitev - javno dobro - javna cesta - test sorazmernosti
Stališče Ustavnega sodišča, ki „zgolj“ ugotavlja neskladnost odlokov o razlastitvi javnega dobra z URS in jih ne razveljavlja, ne pomeni, da je lastnik zemljišča že kar izgubil lastninsko pravico in njeno sodno varstvo, kljub ugotovitvi, da bi lahko razveljavitev z ustavo neskladnih odlokov povzročilo še bolj protiustavno stanje od dejanske razlastitve. Celo nasprotno, iz razlogov odločb sodišča je jasno razvidno, da je treba odvzem lastninske pravice šele opraviti na enega od zakonsko predpisanih načinov (sporazum ali razlastitveni postopek). Čim je tako, pa do tedaj lastninska pravica z vsemi „živi“ brez omejitev, torej z vsemi upravičenji: ius utendi, fruendi et abutendi. Nasprotna razlaga bi odvzela težo, logiko in pomen omenjenim ustavnopravnim argumentom. Dopuščala bi protislovno razlago, da čeprav je treba lastninsko pravico šele prenesti na drugega titularja – razlastitvenega upravičenca, je kljub temu dolžan aktualni titular zaradi dejanskih okoliščin (sprejema neustavnega akta in posledičnega fizičnega posega v nepremičnino), ki ne predstavljajo pravne podlage za poseg v lastninska upravičenja, trpeti prikrajšanja pri njeni uporabi in uživanju oziroma protipravne posege v ti upravičenji.
ZZK-1 člen 29, 31, 31/1, 120, 120/2, 124, 148, 148/1-1, 148/1-2, 148/4, 149, 149/1-1, 161, 161/3-3. SPZ člen 18, 105, 105/1. ZNP člen 35.
zahteva za varstvo zakonitosti - zemljiška knjiga - vpis v zemljiško knjigo - načelo formalnosti zemljiškoknjižnega postopka - identifikacijski znak - identičnost identifikacijskih znakov - istovetnost nepremičnine
Nepremičnina mora biti v zemljiškoknjižnem dovolilu označena z identifikacijskim znakom, s katerim je vpisana v zemljiški knjigi. Istovetnost nepremičnine ni podana, kadar se zemljiškoknjižno dovolilo nanaša na zemljiške parcele, zemljiškoknjižni predlog pa na posamezne dele stavbe. Preizkus, ki ga zemljiškoknjižno sodišče opravi v formaliziranem postopku odločanja o dovoljenosti vpisa v zemljiško knjigo, namreč ne more iti tako daleč, da bi sodišče preizkušalo, ali je na posameznem delu stavbe upravičen vpis hipoteke, ki je bila z zemljiškoknjižnim dovolilom dana za vpis na zemljiško parcelo.
dopuščena revizija - priposestvovanje - izredno priposestvovanje - dobroverna posest - opravičljiva zmota - pravni promet z nepremičninami - skrbnost v pravnem prometu - identičnost nepremičnine
Najmanj, kar se lahko od povprečno skrbne stranke pri prometu z nepremičninami pričakuje, je, da bo preverila, ali se parc. št. nepremičnine, ki jo prenaša oziroma podarja, ujema s samo nepremičnino v naravi.
Tožnik po dejanskih ugotovitvah res ni vedel, da ni lastnik sporne nepremičnine, vendar bi to moral vedeti, saj bi se glede na konkretne okoliščine primera, ko je dvakrat razpolagal s sporno nepremičnino, moral zavedati, da je sporno nepremičnino v celoti prenesel na pravno prednico toženca.
LASTNINJENJE - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VS0017173
Ustava SRS (1974) člen 10, 5, 75. ZPN člen 6, 6/1, 6/2, 6/3. ZZ člen 62, 65. SZ člen 111. Ustavni amandma k Ustavi Socialistične republike Slovenije (SRS 1974) IX točka 27. Ustavni amandma k Ustavi Socialistične republike Slovenije (SRS 1974) XCII.
družbena lastnina - promet z nepremičninami v družbeni lastnini - ustavna ureditev SRS - lastninjenje - družbenopolitična organizacija - sindikati kot družbenopolitične organizacije - zavodi - društva - pravno nasledstvo - razpolaganje z družbeno lastnino - neodplačna pridobitev pravice uporabe - prenos pravice uporabe - druga civilnopravna oseba po ZPN - sindikat, ustanovljen po sprejemu amandmajev 9 in 92 k Ustavi SRS - pravni status sindikata pred sprejemom Ustave RS - omejitve neodplačnega razpolaganja z družbeno lastnino - neupravičena pridobitev - vrnitev kupnine - ničnost
Z amandmaji XCI - XCV
iz leta 1990
k Ustavi SRS je odpadla pravna podlaga za obstoj posebne vrste družbenih organizacij – družbenopolitičnih organizacij, s čimer je postala brezpredmetna tudi določba 75. člena Ustave SRS o sredstvih družbenopolitičnih organizacij. S tem je
prišlo tudi do ločitve sindikatov od političnih strank.
Zagotovljen je bil pluralizem ustanavljanja političnih strank in sindikatov.
Po sprejemu
Zakona o političnem združevanju iz leta 1989
je prišlo v Republiki Sloveniji do ustanavljanja
političnih organizacij kot civilnopravnih oseb
.
Med sindikatom kot družbenopolitično organizacijo in sindikatom, ki ga omenjata IX. in XCII. amandma, ni kontinuitete in ne more biti pravnega nasledstva, ker se je bistveno spremenila dejavnost in namen te organizacije. Ni dvoma, da sta vloga in pomen sindikata drugačna v sistemu delavskega samoupravljanja v gospodarstvu kot v tržnem gospodarstvu. Družbenopolitične organizacije so imele prav zaradi vezanosti na določeno družbeno ureditev specifičen položaj. Z Ustavnimi amandmaji iz leta 1989 k Ustavi SRS je bila v Sloveniji dana podlaga za industrijsko demokracijo in tržno gospodarstvo. Torej če so bili sindikati kot družbenopolitične organizacije pred
uveljavitvijo IX. in XCII. amandmaja iz let 1989-1990 k Ustavi SRS iz leta 1974 družbeno pravne osebe, jim je ta status najkasneje z navedenimi amandmaji prenehal.
ZPP člen 339, 339/1, 339/2, 339/2-14, 339/2-15, 370, 370/3, 377, 384, 384/1. ZTLR člen 24, 25, 25/1, 25/2, 26. SPZ člen 266, 266/1.
lastninska pravica na nepremičnini - pridobitev lastninske pravice - gradnja na tujem svetu - dobrovernost - originarna pridobitev lastninske pravice - pridobitev lastninske pravice na podlagi pravnega posla - skupna gradnja - dogovor o pridobitvi lastninske pravice z gradnjo - pridobitev lastninske pravice na zemljišču, potrebnem za redno rabo objekta - superficies solo cedit - prepoved retroaktivne uporabe zakona - načelno pravno mnenje - dokazno breme - trditvena podlaga - pravica do pritožbe - razlogi za revizijo - izpodbijanje dejanskega stanja v reviziji - dovoljenost revizije zoper sklep o stroških postopka - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pomanjkljivosti odločbe - razlogi o odločilnih dejstvih - zavrženje revizije
Lastnikovo dovoljenje za gradnjo je treba upoštevati v okviru presoje kakšna upravičenja mu na podlagi prvega odstavka 25. člena ZTLR pripadajo. Če lastnik zemljišča celo vnaprej dovoli gradnjo, ne more utemeljeno zahtevati niti rušenja objekta, niti ne more uveljavljati, da mu pripade lastninska pravice na objektu. Pač pa ima pravico zahtevati plačilo prometne cene za zemljišče, na katerem stavba stoji in ki je potrebno za njeno redno rabo. Lastninsko pravico na zemljišču pa izgubi.
STVARNO PRAVO - POGODBENO PRAVO - KMETIJSKA ZEMLJIŠČA
VS0017073
ZKZ člen 2.
promet s kmetijskimi zemljišči - prodajna pogodba - odobritev pravnega posla - pojem kmetijskega zemljišča - formalni pogoji za pridobitev statusa kmetijskega zemljišča - načelno pravno mnenje - sodna praksa - napake volje - zmota o lastni volji
Zmotni sta stališči sodišč prve in druge stopnje, da zemljišče, ki ga toženec prodaja, ne izpolnjuje pogojev po 2. členu ZKZ in tako ni kmetijsko. Ni namreč pravilen sklep, da formalni pogoj iz 2. člena ZKZ (da je zemljišče kmetijsko, če je s prostorskimi akti lokalnih skupnosti opredeljeno kot kmetijsko) ne more prevladati nad pogojem, da je zemljišče tudi dejansko primerno za kmetijsko obdelavo. Takšno stališče bi omogočilo lastniku, da bi kmetijsko zemljišče s črno gradnjo onesposobil za kmetijsko obdelavo in se tako izognil uporabi prisilnih določb ZKZ o prodaji kmetijskih zemljišč.
SPZ člen 213, 213/1, 215, 215/2, 226. ZOR člen 99.
stvarna služnost - neprava (osebna) služnost - pogodba o uporabi - razlaga pogodbe - sporno pogodbeno določilo
Ob za Vrhovno sodišče zavezujočem dejanskem izhodišču, da ni bila dogovorjena (ne »prava« in ne neprava) služnost in na njem temelječi materialnopravno pravilni razlagi sporne pogodbene določbe, je nepomembno, ali je neprava služnost nekaj drugega ali nekaj manj od »prave« služnosti.
lastninska pravica - priposestvovanje - priposestvovalna doba pravnih prednikov
Sporno zemljišče ni bilo predmet pravnega posla, sklenjenega med tožnikom in E. L., se revizija neutemeljeno sklicuje na trditve, da sta to zemljišče priposestvovala že E. L. in pred njim njegova mati. Vprašanje morebitnega priposestvovanja spornega zemljišča s strani E. L., bi bilo pravno pomembno le, če bi se v dokaznem postopku izkazalo, da je ta na tožnika prenesel svoje morebitne pravice na tem zemljišču; če temu ni tako, potem ni pomembno, ali ga je ta (oziroma pred njim njegova mati) pred tem priposestvoval, saj glede tega zemljišča ni tožnikov pravni prednik.
STVARNO PRAVO - KMETIJSKA ZEMLJIŠČA - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0017083
ZPP člen 339, 339/2-8.
dopuščena revizija - prodaja kmetijskega zemljišča - neveljavnost pogodbe - ničnost pogodbe - primarni in podrejeni tožbeni zahtevek - oblikovalni tožbeni zahtevek - istovetnost primarnega in podrejenega tožbenega zahtevka - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - kršitev pravice do izjave v postopku
S primarnim zahtevkom tožnik zahteva ugotovitev ničnosti sklenjene prodajne pogodbe med tožencema, s podrejenim oblikovalnim zahtevkom pa zahteva razveljavitev te pogodbe. Gre za dve različni obliki neveljavnosti, za kateri je tudi predpisan različen način uveljavljanja. Zahtevka se razlikujeta tudi v krogu oseb, ki ga lahko uveljavljajo, poleg tega zahtevek za razveljavitev pravnega posla zastara, ničnostni zahtevek pa ne. Revident utemeljeno opozarja, da mu je sodišče druge stopnje s tem, ko je napačno odločilo, da je bilo o primarnem zahtevku že pravnomočno razsojeno, onemogočilo obravnavanje pred sodiščem. Vrhovno sodišče je tako odločilo, da je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, zato je reviziji ugodilo in na podlagi prvega odstavka 379. člena ZPP razveljavilo sodbo sodišča druge stopnje in zadevo vrnilo temu sodišču v novo sojenje.
Tožnik si zaradi izostanka navedbe vrednosti spornega predmeta glede podrejenega tožbenega zahtevka ni zagotovil pravice do revizije kot izrednega pravnega sredstva zoper pravnomočno odločitev o tem (edinem še aktualnem) zahtevku, zaradi česar je Vrhovno sodišče nedovoljeno revizijo zavrglo.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0017064
ZPP člen 367a, 367c. ZOR člen 99 - 102.
predlog za dopustitev revizije - varstvo lastninske pravice - pravica uporabe nepremičnine - prepoved uporabe poti - razlaga pogodbe - skupen namen pogodbenih strank - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Ker niso izpolnjeni pogoji, ki jih za dopustitev revizije določa 367.a člen ZPP, je Vrhovno sodišče predlog druge tožene stranke za dopustitev revizije zavrnilo.
zakup - povrnitev vlaganj v nepremičnino - neupravičena pridobitev - pristop k dolgu pri prevzemu premoženjske celote - zapadlost terjatve - kondikcija
Zaradi vlaganj prvotnega tožnika v nepremičnine, ki so bile last prvotne prve in druge toženke, od leta 2003 dalje pa tudi tretjega toženca, je na slednje prešla korist brez pravne podlage. Taka terjatev je torej obogatitvene narave, za katero je sodna praksa enotna, da zapade v plačilo šele ob predaji posesti. Ker do tega do konca zadnje glavne obravnave (še) ni prišlo, je zahtevek zoper drugo toženko in tretjega toženca, ki sta zapadlosti terjatve ugovarjala, pravilno zavrnjen.
Le posestnik, ki je vlagal v stvar v prepričanju, da je njegova, je upravičen od pravega lastnika prejeti povračilo potroškov.
STVARNO PRAVO - POGODBENO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0016970
ZPP člen 244, 247.
prodajna pogodba za nepremičnino - del nepremičnine - izstavitev zemljiškoknjižne listine - parcelacija - dokazovanje - izvedenec - izločitev izvedenca - postavitev novega izvedenca
Res je, na kar opozarja tožnik, da sta se pravdni stranki strinjali, da sporni del zemljišča predstavlja del parc. št. 2220/2, katere lastnika sta toženca. Vendar je tožnik od sodišča zahteval, naj tožencema naloži, da morata dopustiti odmero spornega dela zemljišča od parcele tožencev, zato je sodišče prve stopnje postavilo izvedenca geometra. Po ugotovitvi izvedenca geometra, da sporni del zemljišča že predstavlja del parc. št. 2233, ki je v lasti tožnika, je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je tožbeni zahtevek tožnika zavrnilo.
DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0017046
ZZZDR člen 52, 52/1. OZ člen 40.
prodajna pogodba - prodaja nepremičnine - ničnost - skupno premoženje zakoncev - razpolaganje s skupnim premoženjem brez soglasja drugega zakonca - razveljavitev pogodbe - tožbeni zahtevek za razveljavitev pogodbe - tožbeni zahtevek za ugotovitev ničnosti pogodbe
Po uveljavljeni sodni praksi Vrhovnega sodišča je pravni posel, s katerim eden od zakoncev razpolaga s stvarjo iz skupnega premoženja brez soglasja drugega zakonca, izpodbojen in ne ničen. Gre namreč za ravnanje zakonca v nasprotju s prvim odstavkom 52. člena ZZZDR.
V teoriji in v sodni praksi je že dolgo časa uveljavljeno stališče o kakovostni razliki med zahtevkom na razveljavitev pogodbe in zahtevkom na ugotovitev ničnosti pogodbe. Slednji namreč ne vsebuje zahtevka za razveljavitev pogodbe.
ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS0017024
URS člen 72. SPZ člen 75. OZ člen 131, 133, 135, 141.
povrnitev škode - odškodninska odgovornost - imisije - prekomerne imisije - pravica do zdravega življenjskega okolja - gradbena dela - gradnja stanovanjskega objekta - izvajanje gradbenih del urbanem okolju - zahteva, da se odstrani škodna nevarnost
V urbanih okoljih je mogoče upoštevati sicer trajajoče gradbene posege, ki pa so še normalni in običajni tudi v kontekstu za posamično vrsto gradnje predpisanih standardov; neprijetnosti med gradnjo morajo torej okoliški prebivalci oziroma sosedi določen – še razumen čas trpeti.
Pritožbeno sodišče je odločitev o služnosti pešpoti preizkušalo na podlagi zmotnega izhodišča, da je tožnica tožbo spremenila, toženci pa po spremembi tožbe niso podali nobenih pripomb ali dejanskih navedb glede obsega izvrševanja služnosti. Pritožbene trditve, nanašajoče se na obseg trase pešpoti, je zato štelo za nedovoljeno novoto in jih ni obravnavalo. Katere so te trditve, ni pojasnilo. Nedovoljeno pritožbeno novoto lahko predstavljajo le neopravičeno prepozne trditve o relevantnih dejstvih, ne pa tudi materialnopravna stališča in ugovori strank. Toženci so v zvezi z obsegom pešpoti v pritožbi uveljavljali tudi pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava, češ da je bila služnost ugotovljena v celotnem zahtevanem obsegu, ne da bi bilo ugotovljeno, da se je za hojo res uporabljala celotna površina, ter pritožbeni razlog absolutne bistvene kršitve procesnih pravil (odsotnost razlogov o odločilnih dejstvih). V tem obsegu je zaradi zmotnega pristopa pritožbenega sodišča ostala pritožba neizčrpana.
Revizija se dopusti glede vprašanja pravilnosti presoje, da v konkretnem primeru nadomestitev prejšnjega ukinjenega načina ogrevanja z vzpostavitvijo kurilnice z ustrezno napeljavo pomeni posel izrednega upravljanja.
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. SPZ člen 225.
dopuščena revizija - stvarna služnost - ugotovitev obstoja stvarne služnosti - ureditev meje med sosedi - prenos služnosti - varstvo služnosti - preštevilčenje parcel - ugotovitvena tožba - pasivna legitimacija
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali se v primeru ureditve meje, na podlagi katere se ugotovi, da služnostna pravica poti, prisojena s sodbo sodišča, ne poteka zgolj po eni parceli, temveč tudi po drugi - sosednji parceli, ki pa v sodbi ni zajeta kot služeča nepremičnina, lahko uporabi določilo 225. člena Stvarnopravnega zakonika (SPZ) in na podlagi te določbe prenese učinek sodbe tudi na to drugo parcelo, čeprav lastniki te nepremičnine v prvotni pravdi niso nastopali kot stranke.
vpis lastninske pravice na nepremičnini - pravdno upravičenje - procesna legitimacija - predlog za izvršbo na nepremičnini
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali se mora za veljavno vložitev tožbe po petem odstavku 168. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju upnik izkazati s sklepom, ki ga napotuje na vložitev tožbe, in ali lahko takšno tožbo vloži že pred vložitvijo predloga za vložitev izvršbe na izvršilno sredstvo nepremičnine?
pridobitev lastninske pravice - gradnja na tujem svetu - dogovor o gradnji - originarna pridobitev lastninske pravice
Dogovori oz. pogodbe med graditeljem in lastnikom zemljišča lahko izključujejo uporabo pravil o gradnji na tujem svetu, vendar le v primerih, ko se v takšnih dogovorih oziroma pogodbah uredijo medsebojne pravice in obveznosti oziroma razmerja v zvezi z gradnjo na zemljišču. V takšnih situacijah je ob drugačnih obligacijsko pravnih pa tudi stvarno pravnih učinkih dogovorov lahko nujno izključena uporaba pravil o originarni pridobitvi lastninske pravice na zemljišču na podlagi gradnje (na primer dogovori o skupni gradnji, družbene pogodbe in podobno).