dopuščena revizija - lastninjenje - družbena lastnina - kmetijska zemljišča - promet s kmetijskimi zemljišči - lovska družina - pridobitev lastninske pravice - priposestvovanje - izbrisna tožba
Ker je tožeča stranka lastninsko pravico na kmetijskih zemljiščih pridobila na podlagi 14. člena ZSKZ ex lege, je pravno nerelevanten tudi rok za vložitev izbrisne tožbe iz 123. člena ZZK, saj je izbrisna tožba namenjena saniranju materialnopravno napačnih vknjižb, ki imajo izvor v derivativnem pridobitnem načinu lastninske pravice, v konkretnem primeru pa je bila lastninska pravica pridobljena na podlagi zakona.
V primeru, ko so podane okoliščine za ničnost pravnega posla po 86. členu OZ, tožniku ni treba postaviti vmesnega ugotovitvenega zahtevka, ampak se o tem vprašanju lahko odloča kot o predhodnem vprašanju pri odločanju o utemeljenosti zahtevka iz izbrisne tožbe.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VS0017466
OZ člen 33, 33/1. SPZ člen 23. ZZK-1 člen 41.
predpogodba - prodajna pogodba - sklenitev glavne pogodbe - bistvene sestavine pogodbe - razpolagalni pravni posel - zemljiškoknjižno dovolilo - vpis v zemljiško knjigo - hipoteka - pridobitev zastavne pravice v izvršilnem postopku - zaznamba sklepa o izvršbi - lastninska pravica v pričakovanju
Ugotovljena vsebina pogodbe o ari ustreza abstraktnemu opisu predpogodbe iz prvega odstavka 33. člena OZ. V trenutku vknjižbe hipoteke v zemljiško knjigo tožeča stranka še ni razpolagala z veljavnim pravnim naslovom za pridobitev lastninske pravice na stanovanju, ki je predmet izvršbe in predvsem še ni razpolagala z overjenim razpolagalnim delom pravnega posla (overjenim zemljiškoknjižnim dovolilom skladnim z določbama 23. člena SPZ in 41. člena ZZK-1). Nenazadnje sta pogodbeni stranki že po zaznambi sklepa o izvršbi in vpisu zastavne pravice sklenili glavno pogodbo v obliki sodne poravnave.
Res načeloma v izvršilnem postopku pridobljena zastavna pravica nima prednosti pred pričakovano lastninsko pravico, vendar le, če je ta pridobljena s potrebnim razpolagalnim pravnim poslom. Pričakovana pravica oziroma lastninska pravica v pričakovanju pomeni takšen pravni standard, da je njena zemljiškoknjižna pridobitev mogoča neposredno na podlagi „perfektnega“ zavezovalnega in razpolagalnega dela pravnega posla. Le formalno in vsebinsko tako izpolnjeni pogoj pomeni pravico, ki preprečuje izvršbo.
Dobra vera upnika glede izvenknjižnih okoliščin povezanih z lastninskim stanjem nepremičnine v trenutku vpisovanja neposlovnih - prisilnih hipotek ni pomembna.
SPZ člen 75, 75/1. ZPP člen 287, 287/2. ZGO-1 člen 64, 66.
povrnitev premoženjske škode - manjvrednost nepremičnine - stanovanjska hiša - odvzem svetlobe - imisije - prepovedane imisije - krajevno običajna mera - odgovornost države za delo upravnega organa - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - dokazovanje - izvedba predlaganih dokazov
V primeru vtoževanja odškodnine zaradi prepovedanih imisij merilo protipravnega ravnanja predstavlja določba prvega odstavka 75. člena SPZ, ki določa, da mora lastnik nepremičnine pri uporabi nepremičnine opuščati dejanja in odpravljati vzroke, ki izvirajo iz njegove nepremičnine in otežujejo uporabo drugih nepremičnin čez mero, ki je glede na naravo in namen nepremičnine ter glede na krajevne razmere običajna ali povzročajo znatnejšo škodo. Navedeno pomeni, da je treba imisije, ki so glede na naravo in namen nepremičnine ter glede na krajevne razmere običajne, trpeti, četudi so morda lahko moteče.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - LASTNINJENJE
VS0017408
ZPP člen 371, 371/2, 374, 374/3. ZLNDL člen 3. SPZ člen 105 - 127. ZVetl člen 20, 23, 23/5.
dopuščena revizija - pridobitev lastninske pravice - lastninska pravica na nepremičnini - solastnina - del stavbe, na katerem ni vzpostavljena etažna lastnina - družbena lastnina - pravica uporabe - lastninjenje - - pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona - sklepčnost tožbe - vzpostavitev etažne lastnine
Dejstvo, da se je tožničina pravica uporabe (oziroma njene pravne prednice) na spornem poslovnem prostoru ob uveljavitvi ZLNDL transformirala v lastninsko pravico (3. člen ZLNDL), še ne pomeni, da je tožnica takrat postala tudi lastnica solastniškega deleža nepremičnine. Ugotovitev, da je tožnica lastnica spornega poslovnega prostora s pripadajočim delom zemljišča, ni enako kot ugotovitev, da je tožnica solastnica celotne nepremičnine (del katere je sporni poslovni prostor) v idealnem deležu, glede na razmerje spornega poslovnega prostora in izmere celotnega objekta.
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali solastniki nepremičnine, katere vrednost se je povečala, vlagatelju za povečanje te vrednosti odgovarjajo solidarno, po enakih delih ali v sorazmerju s svojimi solastniškimi deleži.
Toženkine nedobrovernosti ne more ovreči njeno prepričanje o lastništvu na spornih nepremičninah ter podatek, da se je izvršilni postopek pri Okrajnem sodišču v Novi Gorici vodil proti O. N. G. Ključno za presojo dobre vere je vedenje o spornosti lastništva nepremičnine.
dopuščena revizija - lastninska pravica več oseb - solastnina - upravičenja solastnika - delitev plodov posameznih delov nepremičnine v solastnini - najemnina
Dokler stvar (nepremičnina) v solastnini ni razdeljena in ne obstaja dogovor o uporabi in/ali uživanju (delitvi plodov) solastne nepremičnine, si posamezni solastnik ne more v celoti lastiti plodov (najemnine), ki jih prinaša določen del nepremičnine, četudi je nepremičnina sestavljena iz več samostojnih delov, na katerih je možna izključna uporaba, in sporni del v naravi ustreza obsegu solastniškega deleža solastnika, ki pobira najemnino zanj. Tega tudi ne spremeni morebitno dejstvo, da tudi tožnici oddajata v najem druge dele sporne nepremičnine in prav tako zadržita celotno pobrano najemnino zase. Tudi toženka lahko vloži enak zahtevek zoper tožnici ali pa bi lahko v tej pravdi uveljavljala procesno pobotanje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
VS0017332
ZIZ člen 168, 168/5. ZPP člen 367a, 367a/1.
dopuščena revizija - izvršba na nepremičnine - vknjižba lastninske pravice - dokaz o dolžnikovi lastnini - tožba na vpis lastninske pravice dolžnika - pridobitev lastninske pravice - priposestvovanje
Revizija se dopusti glede vprašanja, kaj je lahko podlaga tožbe po petem odstavku 168. člena ZIZ?
STVARNO PRAVO - LASTNINJENJE - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0017362
ZSpo člen 1, 1/2, 12, 18, 64, 64/1, 64/2. ZLNDL člen 1, 1-2, 3. ZTLR člen 11.
izbrisna tožba - pravni interes za tožbo - lastninjenje - športni objekti v družbeni lastnini - pojem športnega objekta - društvo - pridobitev lastninske pravice - lastninska pravica na nepremičninah - lastninska pravica društva - lastninska pravica na športnih objektih - zemljiška knjiga - vknjižba lastninske pravice - pravni učinki vknjižbe - dokazno breme
Pridobitev lastninske pravice društva na športnih objektih v smislu drugega odstavka 64. člena ZSpo predstavlja v našem primeru dokazno breme toženke.
Toženka v postopku ni postavila pravočasnih relevantnih trditev o tem, na kakšen
način naj bi pridobila lastninsko pravico na spornih nepremičninah. Tako ni določno navedla za kakšne športne objekte dejansko gre, kdo in kdaj jih je
ustvaril ter ali gre za stvari, na katerih je društvo v relevantnem času sploh lahko vzpostavilo lastninsko pravico. Toženkin ugovor, da je na spornih nepremičninah pravočasno vzpostavila svojo lastninsko pravico zato ne more biti utemeljen.
Ustava SRS člen 30, 30/1. ZZD člen 206, 206/1, 206/2. ZKZ (1973) 4, 4/5, 35. ZVGLD člen 17, 29, 55, 57, 57/1, 57/2. ZSKZ člen 14, 14/1, 17. ZLPP člen 5.
dopuščena revizija - lastninjenje - družbena lastnina - društva - lovska družina - dejavnost lovske družine - status lovske družine - kmetijska zemljišča - odplačna pridobitev nepremičnine - lastninska pravica na nepremičnini - pridobitev lastninske pravice - odločba Ustavnega sodišča - ustavnost določb ZSKZ
Zaradi svoje dvojne narave so lovske družine res lahko na nepremičninah pridobivale tudi lastninsko pravico, vendar je (bilo) vprašanje dejanske pridobitve lastninske pravice na nepremičnini odvisno tudi od tega, kakšno obliko lastnine je takratna pravna ureditev dopuščala glede na vrsto nepremičnine.
Kmetijska zemljišča so lovske družine lahko pridobile le po predpisih o prometu s kmetijskimi zemljišči na podlagi predkupne pravice kot kmetijske organizacije, zato je na pridobljenih kmetijskih zemljiščih lovska družina pridobila družbeno lastnino.
ZPP člen 70, 339, 339/2, 339/2-14, 367b, 367b/4, 367b/6, 377. SPZ člen 67, 67/5, 92, 99, 100.
predlog za dopustitev revizije - nepopolna vloga - opredelitev pomembnega pravnega vprašanja - odstop od sodne prakse - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Glede zatrjevane zmotne uporabe materialnega prava toženca nista definirala pomembnega pravnega vprašanja, niti nista natančno in konkretno navedla pravnega pravila, ki naj bi bilo prekršeno. Tudi glede zatrjevane bistvene kršitve določb postopka toženca nista definirala pomembnega pravnega vprašanja, prav tako nista navedla okoliščin, ki kažejo na njegovo pomembnost. Zatrjevano procesno kršitev torej nista podkrepila s stališči sodne prakse oziroma izkazala odstopa od sodne prakse ali njeno neenotnost, niti nista navedla, da sodne prakse ni.
Tak predlog torej ne zadosti četrtemu odstavku 367.b člena ZPP
ZZD člen 206, 206/1, 206/2. ZKZ (1973) člen 4, 4/5, 14, 17, 23, 35. ZVGLD člen 17, 29, 55, 57, 57/1, 57/2. ZSKZ člen 14, 14/1, 17.
dopuščena revizija - lastninjenje - družbena lastnina - društva - lovska družina - dejavnost lovske družine - status lovske družine - kmetijska zemljišča - odplačna pridobitev nepremičnine - lastninska pravica na nepremičnini - pridobitev lastninske pravice - transformacija lastninske pravice - kmetijska organizacija
Kmetijska zemljišča so lovske družine lahko pridobile le po predpisih o prometu s kmetijskimi zemljišči na podlagi predkupne pravice kot kmetijske organizacije, zato je na pridobljenih kmetijskih zemljiščih lovska družina pridobila družbeno lastnino.
STVARNO PRAVO - LASTNINJENJE - CIVILNO PROCESNO PRAVO - KMETIJSKA ZEMLJIŠČA
VS0018185
ZZD člen 206, 206/2. ZSKZ člen 14, 14/1, 17. ZVGLD člen 29, 55, 57, 57/1, 57/2, 57/3. ZKZ člen 4, 4/5, 23.
dopuščena revizija - lastninjenje - družbena lastnina - kmetijska zemljišča - pravica uporabe - lovska družina - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - odplačna pridobitev lastninske pravice
Lovske družine so imele v prejšnjem družbenoekonomskem sistemu nekoliko drugačen položaj kot druga društva, katerih osnovni namen je bil uresničevanje interesov članov društva. Lovske družine so bile namreč opredeljene kot samoupravne organizacije občanov (prvi odstavek 57. člena ZVGLD), torej družbene organizacije, ki uresničujejo tudi širše družbene interese pri gospodarjenju z družbenimi sredstvi. Meja med družbenimi organizacijami in društvi ni bila jasno določena niti v teoriji niti v praksi.
Lovske družine so kmetijska zemljišča lahko pridobile le po predpisih o prometu s kmetijskimi zemljišči na podlagi predkupne pravice kot kmetijske organizacije, zato je na pridobljenih kmetijskih zemljiščih lovska družina pridobila družbeno lastnino.
ZSKZ člen 14. ZVGLD člen 29. ZKZ (1973) člen 4, 4/5, 23.
dopuščena revizija - lastninjenje - družbena lastnina - kmetijska zemljišča - promet s kmetijskimi zemljišči - lovska družina - pridobitev lastninske pravice
Lovska družina je upravljala in uporabljala za potrebe svoje dejavnosti kmetijska zemljišča v družbeni lastnini, na njih ni imela lastninske pravice in je zato ZSKZ ta zemljišča podržavil enako kot vsa družbena kmetijska zemljišča, ne glede na to, s katerimi sredstvi (iz kakšnih virov) so bila kupljena oziroma ne glede na to, na kakšen način so bila pridobljena.
STVARNO PRAVO - DEDNO PRAVO - ODZ - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0017297
ZPP člen 367a, 367a/1. ODZ paragraf 418.
dopuščena revizija - lastninska pravica na nepremičnini - pridobitev lastninske pravice - solastnina - gradnja na tujem svetu - pridobitev lastninske pravice - skupno premoženje zakoncev - dedovanje - obseg zapuščine - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Revizija se dopusti glede vprašanja ali je sodišče druge stopnje zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP s tem, ko je odločilo, da je tožnica do 89/200 solastnica nepremičnine parc. št. 443/12 k.o. ... in obrazložilo, da je bil pokojni M. F. solastnik te nepremičnine do 111/2000, obenem pa zavrnilo vse pritožbene ugovore toženca z navedbo, da s to odločitvijo ni poseženo v njegov polovični solastninski delež na tej nepremičnini.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS0017372
ZIZ člen 64, 65, 65/3. ZPP člen 190, 384, 384/1. ZOR člen 454, 454/1. SPZ člen 8, 10, 18, 23, 40, 42, 44, 49, 49/2. ZTLR člen 12, 33, 52, 64, 64/1. ZZK člen 12, 13, 134, 136, 136/1, 136/2. ZZK-1 člen 32, 33 - 38, 40, 40/1-1, 40/1-2, 150. ZPN člen 7. ZSZ (1984) člen 46, 51. ZLNDL člen 3. Zakon o zemljiških knjigah paragraf 36, 39.
izvršba na nepremičnino - ugovor zoper sklep o izvršbi - ugovor tretjega - napotitev na pravdo - tožba za ugotovitev nedopustnosti izvršbe - procesne predpostavke - lastninska pravica na predmetu izvršbe - lastninska pravica na nepremičnini - funkcionalno zemljišče - zastavna pravica na nepremičnini (hipoteka) - zaznamba sklepa o izvršbi - pridobitev zastavne pravice v izvršilnem postopku - vpis v zemljiško knjigo - obstoj razpolagalnega posla pred pridobitvijo hipoteke z zaznambo sklepa o izvršbi - zemljiškoknjižno dovolilo - overitev zemljiškoknjižnega dovolila - lastninjenje - prenos pravice uporabe - superficies solo cedit - dovoljenost revizije zoper sklep o stroških - zavrženje revizije
Tožba za nedopustnost izvršbe iz tretjega odstavka 65. člena ZIZ, ki je vložena brez sklepa izvršilnega sodišča iz drugega odstavka istega člena, se zavrže.
Nevpisana lastninska pravica ima vselej prednost pred neposlovno pridobljeno zastavno pravico, ne glede na način pridobitve lastninske pravice in njeno modalnost oziroma vrsto, ali celo ne glede na ovire, ki je privedla do nevknjižbe lastninske pravice. Pri pravno poslovnih pridobitvah je odločilen obstoj zakonitega pravnega naslova, ki predstavlja podlago za vknjižbo, tako tudi pridobitev ustreznega zemljiškoknjižnega dovolila, ki neposredno zagotavlja vpis lastninske pravice na nepremičnini v zemljiški knjigi. Varovane so le pridobitve pravic v pravnem prometu, kamor pa v izvršilnem postopku pridobljena zastavna pravica ne spada. V takšnih primerih ima vselej prednost pričakovana lastninska pravica tretjega, ki izključuje absolutnost učinkov zemljiškoknjižnega vpisa in s tem tudi načela zaupanja v podatke zemljiške knjige.
Okoliščina, da je bil overjen podpis prodajalca na prvi pogodbi šele v letu 2008, nima pravno odločilnega pomena. Bistveno je, da so vsi kupci v verigi pogodb razpolagali z zakonitimi pravnimi naslovi in z v zadostni meri overjenimi zemljiškoknjižnimi dovolili, na podlagi katerih so lahko pridobili lastninsko pravico tako na zemljišču kot tudi na stavbi.