CIVILNO PROCESNO PRAVO - LASTNINJENJE - OBLIGACIJSKO PRAVO - STAVBNA ZEMLJIŠČA - STVARNO PRAVO
VS00008697
ZSZ člen 21, 21/1. ZTLR člen 12. ZLNDL člen 2, 2/1. SPZ člen 43, 43/2, 269. OZ člen 116, 190.
družbena lastnina - pravica uporabe - nezazidano stavbno zemljišče - promet z nezazidanimi stavbnimi zemljišči - omejitve pravnega prometa - ničnost pogodbe - lastninjenje po ZLNDL - lastninska pravica - načini pridobitve lastninske pravice - priposestvovanje - prodaja tuje nepremičnine - neupravičena pridobitev
Iz razlogov sodb sodišč prve in druge stopnje je razumeti, da sta pogodbo z dne 19.5.1988 razlagali tako, da izgradnja stavbe do tretje gradbene faze ni bila dogovorjena kot odložni pogoj za prenos pravice uporabe na zemljišču po volji pogodbenih strank, ampak je bila zapisana zaradi uskladitve pravnega posla z ZSZ (povedano drugače: da je bila določba drugega odstavka 2. člena dodana zaradi obida ničnostne sankcije). Po njuni presoji namreč pogodba ni nična zato, ker so bile naknadno razveljavljene tiste določbe Ustave, ki so izključevale lastninsko pravico na stavbnih zemljiščih v mestih in naseljih mestnega značaja (z ustavnim amandmajem XCIX) in določbe 9. do 28. člena ZSZ (z odločbo Ustavnega sodišča U-I 105/919). Ker pogodba ni nična, je po mnenju sodišča prve stopnje pomenila veljaven pravni naslov za pridobitev lastninske pravice (s priposestvovanjem). Do tega stališča se pritožbeno sodišče ni opredelilo, ker je posest A.-jevih ovrednotilo kot nedobroverno. Nedobroverna pa je bila, meni, ker sta obe pogodbeni stranki vedeli, da je zakonski pogoj za pridobitev lastninske pravice izgradnja stavbe do zaključene tretje gradbene faze. Ti razlogi izpodbijane sodbe so nejasni.
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. SPZ člen 43, 43/2.
dopuščena revizija - lastninska pravica na nepremičnini - prirejenost upravnega in pravdnega postopka - sodba presenečenja - napaka pri vknjižbi v zemljiško knjigo - vrnitev nepremičnine - priposestvovanje - gradnja na tujem svetu - javno dobro - vodotok
Revizija se dopusti glede pravilnosti presoje pritožbenega sodišča o vezanosti pravdnega sodišča na odločitev v upravnem postopku.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VS0017803
ZPP člen 227, 339, 339/2-8. URS člen 22.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka - dokazovanje - listine - predložitev listine - edicijska dolžnost - varstvo lastninske pravice - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - povrnitev vlaganj v nepremičnino - koristni stroški
Neutemeljene so revizijske navedbe glede uveljavljene bistvene kršitve določb pravdnega postopka zaradi neuporabe določbe prvega odstavka 227. člena ZPP o edicijski dolžnosti. Kadar se stranka sklicuje na listino in trdi, da je ta pri nasprotni stranki, mora poleg običajnega substanciranja dokaznega predloga (navedbe dejstva, ki ga želi dokazati in konkretnega dokazila in podatkov, ki dokazilo identificirajo) navesti tudi okoliščine, iz katerih je razvidno, da je listina pri nasprotni stranki. Temu toženec ni zadostil, saj ni navedel niti osnovnih podatkov o odločbi o (pridobitvi) stanovanjske pravice na bungalovu S. niti okoliščin, ki bi kazale, da se ta nahaja pri stranskem intervenientu.
Zahtevek za izstavitev ZK - dovolila pride v poštev le pri pravnoposlovnem razpolaganju s knjižnimi pravicami. Takšen zahtevek tožnice bi bil lahko utemeljen le v primeru, če bi dokazala sklenitev zavezovalnega pravnega posla glede predmetnih nepremičnin.
STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA - IZVRŠILNO PRAVO - LASTNINJENJE
VS0018380
SPZ člen 10, 42, 44, 44/2. ZIZ člen 64, 65, 189, 189/4, 192, 193. ZZK-1 člen 8, 8/1. OZ člen 5, 7. ZPP člen 380, 380/2.
lastninska pravica na nepremičnini - pridobitev lastninske pravice - originarna pridobitev lastninske pravice - konkurenca originarnih načinov pridobitve lastninske pravice - lastninjenje - pridobitev lastninske pravice po ZLNDL - pridobitev lastninske pravice z nakupom nepremičnine v izvršilnem postopku - odločba državnega organa - sklep o izročitvi - dobrovernost - izvršilni postopek - ugovor tretjega - izločitvena tožbe - opustitev vložitve pravnega sredstva - prekluzija - zloraba izvršilnega postopka - oblika pravnega varstva - lastninska tožba - zunajknjižni originarni lastnik nepremičnine - načelo zaupanja v zemljiško knjigo - vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo
Pridobitev lastninske pravice z nakupom v izvršbi (na podlagi sklepa o izročitvi, torej odločbe državnega organa) teorija pretežno obravnava kot originaren pridobitni način. Sodna praksa, vključno s sodno prakso Vrhovnega sodišča, jo enotno obravnava kot originaren način pridobitve lastninske pravice.
Zakonske določbe, po kateri bi z nakupom v izvršbi postal lastnik kupljene stvari le tisti kupec, ki je dobroveren, ni. Navedeno gre v prid stališču, da nedobrovernost kupca ne ovira pridobitve.
V konkretnem primeru tožeča stranka (ki je vložila lastninsko tožbo) trdi, da ni vložila ugovora tretjega in izločitvene tožbe, ker za izvršilni postopek ni vedela, na drugi strani pa naj bi upnik vedel, da je nepremičnina, na katero je predlagal izvršbo, last tožeče stranke in ne dolžnika ter da jo je nato v izvršbi sam kupil, pri čemer naj bi upnik v dogovoru z dolžnikom izterjeval poplačilo dogovorjene fiktivne terjatve – upnik in dolžnik naj bi ravnala goljufivo in z namenom, da bi tožeči stranki preprečila uveljavitev zatrjevane lastninske pravice na sporni nepremičnini, zlorabila izvršilni postopek. Če je bil izvršilni postopek res voden iz razloga, ki ga zatrjuje tožeča stranka, potem sta ga upnik in zemljiškoknjižni lastnik nepremičnine nedvomno zlorabila. Pravic, pridobljenih z zlorabo, ni mogoče pravno varovati. To navkljub določbi 193. člena ZIZ velja tudi za kupca nepremičnine v izvršbi in tudi po pravnomočnosti sklepa o izročitvi nepremičnine.
Oblika varstva, ki ga zahteva tožeča stranka (lastninska tožba), glede na zatrjevane okoliščine primera ni neustrezna. Položaj tožeče stranke je primerljiv s položajem prvega nevpisanega kupca pri dvojni prodaji), pri kateri se je drugi kupec vpisal v zemljiško knjigo. Tožeča stranka bi v sporu uspela, če bi dokazala, da je bila pred izvršbo lastnica sporne nepremičnine in da je tožena stranka lastninsko pravico na njej res pridobila z zlorabo. Vrhovno sodišče je že zavzelo stališče, da je treba prizadetemu nuditi varstvo tudi, ko pride do zlorabe postopka prodaje nepremičnine na javni dražbi v stečaju.
Neutemeljen je ugovor, da ni izvršljiv izrek, po katerem je toženec dolžan tožniku izstaviti zemljiškoknjižno dovolilo v roku 15 dni po odobritvi pravnega posla s strani pristojne upravne enote. Zakon o izvršbi in zavarovanju v 238. členu določa, da dolžnost podati zemljiškoknjižno ali kakšno drugo izjavo volje, navedeno v odločbi, ki je izvršilni naslov, velja za izpolnjeno s pravnomočnostjo te odločbe. Kadar je izpolnitev dolžnosti izjaviti voljo odvisna od izpolnitve kakšne upnikove obveznosti, se šteje, da je dolžnik podal izjavo takrat, ko je upnik izpolnil svojo obveznost. To pa pomeni, da bo tožnik lahko, če bo pristojna upravna enota sklenjeno pogodbo odobrila, na podlagi izdane sodbe predlagal vpis v zemljiško knjigo.
predlog za dopustitev revizije - priposestvovanje - dobra vera - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - presoja listin pred sodiščem druge stopnje - zavrnitev predloga za dopustitev revizije
Vrhovno sodišče je ocenilo, da razlogi za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP niso podani, zato je predlog zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).
dopuščena revizija - obnova postopka - dokazno breme - možnost predložitev dokazov v postopku - nova dejstva in novi dokazi - procesna skrbnost - ugotovitev služnostne pravice - izstavitev zemljiškoknjižne listine - pravica do izjave v postopku
Predlagatelj obnove nosi dokazno breme, da brez svoje krivde novih dokazov ni mogel uveljavljati pred pravnomočnim končanjem prejšnjega postopka. Sodna praksa zaostruje odgovornost pravdne stranke pri zbiranju procesnega gradiva in strogo presoja, ali bi stranka ob potrebni skrbnosti že prej lahko zatrjevala nova dejstva in predlagala nove dokaze. Procesna skrbnost je pravni standard, ki je vselej zasnovan abstraktno. Odgovor na to, ali je stranka ravnala skladno s tako uveljavljenim standardom, je zato v posamičnem primeru odvisen od množice konkretnih okoliščin, ki jih vnaprej ni mogoče predvideti. Tožnika sta tista, ki sta zasnovala pravdni spor, ki je zasnovan s postavitvijo zahtevka, za utemeljenost katerega sta morala navesti ustrezno dejansko podlago. Glede na to, katera dejstva so bila sporna, sta morala za dokazovanje te dejanske podlage ponuditi tudi ustrezne dokaze.
ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. ZSKZ člen 14.
dopuščena revizija - družbena lastnina - kmetijska zemljišča in gozdovi - prenos zemljišč na Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov
Revizija se dopusti glede pravnega vprašanja uporabe 14. člena Zakona o skladu kmetijskih zemljišč in gozdov (ZSKZ) za nepremičnine v lasti pravnih oseb, ki se niso lastninsko preoblikovale, ker med svojimi sredstvi niso imele nenominiranega družbenega kapitala ter glede vprašanja statusa zemljišč v lasti tožene stranke.
dopuščena revizija - družbena lastnina - pridobitev lastninske pravice - priposestvovanje - priposestvovanje družbene lastnine - pravna podlaga posesti - dobra vera
Upoštevajoč trenutek izteka pripostvovalne dobe, na katerega se je oprlo pritožbeno sodišče, je potrebno pogoje za priposestvovanje presojati po pravnih pravilih ODZ. Za razliko od ureditve po ZTLR, ki je priposestovanje omogočala tudi, če se posest ni opirala na pravni naslov, je pravno pravilo iz paragrafa 1461 ODZ za priposestvovanje poleg dobrovernosti v vsakem primeru zahtevalo še, da posest temelji na pravnem naslovu, ki bi zadoščal za pridobitev lastnine.
STVARNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0017680
OZ člen 50. ZTLR člen 28, 28/4.
pridobitev lastninske pravice - priposestvovanje - vpis v zemljiško knjigo - publicitetni učinek - menjalna pogodba - navidezna pogodba - dobra vera - dokazno breme
Glede na to, da je tožnica trdila, in po prepričanju sodišča prve stopnje tudi dokazala, da je na sporni nepremičnini izvajala dobroverno (lastniško) posest 20 let, pojasnila pa je tudi okoliščino in razloge v zvezi z napačnim vpisom lastništva v zemljiško knjigo pri sporni nepremičnini, je zmoten zaključek sodišča druge stopnje, da že zgolj zavedanje in hotenje tožnice glede dejstva vpisa lastninske pravice pri sporni nepremičnini na pravnega prednika toženca, zanika njeno dobroverno posest sporno nepremičnino.
Ker tožnica ni založila predujma za dopolnitev izvedenskega mnenja, za kar so bili potrebni dodatni stroški, je ravnalo pravilno, da dokaza ni izvedlo, nato pa v skladu s tretjim odstavkom 153. člena ZPP presodilo, kakšen pomen ima pasivnost tožnice.
NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0017760
ZNP člen 34. ZPP člen 86, 86/3, 86/4, 367b, 367b/3, 367č, 377.
predlog za dopustitev revizije - dovoljenost revizije - nepravdni postopek - postopek za ureditev meje - nepopolna vloga - priloge - pravnomočna sodba sodišča druge stopnje - laična vloga - opravljen pravniški državni izpit - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Če predlogu za dopustitev revizije ali reviziji ni priložen dokaz, da ima stranka opravljen pravniški državni izpit, sodišče vlogo zavrže (367. č člen ZPP).
V postopku za ureditev meje revizija ni dovoljena.
Revizije ni mogoče dopustiti, če predlogu ni priložena pravnomočna odločba sodišča druge stopnje (tretji odstavek 367. b člena ZPP).
Tožnica uveljavlja terjatev po pravilih o neupravičeni obogatitvi iz naslova skupnih vlaganj v nepremičnino tretjega. Takšna terjatev je, glede na zakonsko opredelitev skupnega premoženja (da zakonca razpolagata s skupnim premoženjem skupno in sporazumno - 52. člen ZZZDR) kolektivna. Napačno je stališče, da je zato potrebno sodelovanje obeh (bivših) zakoncev v postopku. Vrhovno sodišče je v zvezi z vprašanjem nujnega in enotnega sosporništva že zavzelo stališče, da s tožbo ni treba zajeti vseh udeležencev materialnopravnega razmerja, kadar se o njem odloča kot o predhodnem vprašanju.
STVARNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0017642
ZZZDR člen 51, 51/2.
skupno premoženje zakoncev - delitev skupnega premoženja - - prodaja nepremičnine v izvršbi
Če del skupnega premoženja zakoncev ni več v njuni lasti, so izključene njune stvarnopravne pravice na njem, s tem pa tudi njuni stvarnopravni zahtevki glede tega dela premoženja.
POGODBENO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS0017660
ZPP člen 367, 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. OZ člen 333, 333/3, 333/4. SPZ člen 99.
dopuščena revizija - učinki obveznosti - prenehanje obveznosti - drugi načini prenehanja obveznosti - trajno dolžniško razmerje - odpoved - uporaba komunalne infrastrukture - primeren čas za odpoved - primeren odpovedni rok - varstvo lastninske pravice - prenehanje vznemirjanja lastninske pravice - negatorna tožba - protipravnost vznemirjanja
Revizija se dopusti glede pravnega vprašanja pravilne uporabe določb tretjega in četrtega odstavka 333. člena Obligacijskega zakonika ter 99. člena Stvarnopravnega zakonika.
ZSKZ (1993) člen 14. ZSKZ (2010) člen 16, 16a. ZJS člen 57, 57/5. ZJS-1 člen 55, 55/3. ZUN člen 21.
družbena lastnina - lastninjenje - pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona - prostorski izvedbeni akt - vsebinske značilnosti prostorskih izvedbenih aktov - predpostavke za pridobitev lastninske pravice na podlagi ZSKZ in ZJS
Sodišči prve in druge stopnje se sklicujeta na določbo petega odstavka 57. člena ZJS. Po tej določbi so postala nezazidana stavbna zemljišča, ki so bila s prostorskimi sestavinami občinskega družbenega plana za obdobje od leta 1986 do leta 1990 in s prostorskimi sestavinami občinskega dolgoročnega družbenega plana za obdobje od leta 1986 do 2000 namenjena za graditev objektov in so bila do leta 1993 družbena lastnina in zemljišča, ki jih je občina s sprejemom novega prostorskega izvedbenega akta, usklajenega z obveznimi republiškimi izhodišči, namenila za graditev objektov, last občine, na območju katere ležijo. Razen v zadnjem delu je besedilo vsebinsko enako povzel ZJS-1, ki je nadomestil ZJS, in sicer v tretjem odstavku 55. člena, nazadnje pa tudi še omenjena sedaj veljavna določba prvega odstavka 16.a člena ZSKZ. Nobena od predložene dokumentacije, niti potrdilo o namenski rabi zemljišč, pa ne izkazujejo obstoja zakonskih predpostavk za pridobitev lastninske pravice v korist tožeče stranke - „novega prostorsko izvedbenega akta, ki bi bil usklajen z obveznimi republiškimi izhodišči“ oziroma „prostorsko izvedbenem aktu, usklajenem z obveznimi republiškimi izhodišči“, kot to določa oziroma je določala navedena zakonska ureditev, in ki bi šele lahko omogočile naknadno ex lege subjektivno spremembo lastninsko pravnega položaja predmetnih zemljišč. Revizijsko sklicevanje, da so bila predmetna zemljišča vključena ves čas v PUP, ki je v skladu z določbo 21. člena ZUN predstavljal prostorsko izvedbeni akt, tako pomeni zgolj – nezadostno – navajanje enega od zakonskih pogojev za pridobitev lastninske pravice v korist tožeče stranke.
SPZ člen 223. ZPP člen 367a, 367a71, 367c, 367c/3.
dopuščena revizija - stvarna služnost - prenehanje stvarne služnosti - osvoboditev služnosti - vložitev tožbe - rok - začetek teka roka
Revizija se dopusti glede vprašanja ali triletni rok iz prve alineje 223. člena Stvarnopravnega zakonika (SPZ) teče v času trajanja sodnega postopka zaradi prenehanja služnosti oz. ali sodišče glede zahtevka za prenehanje stvarne služnosti v smislu določb 223. člena SPZ ne odloča glede na čas vložitve tožbe.