ZSKZ (1993) člen 14. ZSKZ (2010) člen 16, 16a. ZJS člen 57, 57/5. ZJS-1 člen 55, 55/3. ZUN člen 21.
družbena lastnina - lastninjenje - pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona - prostorski izvedbeni akt - vsebinske značilnosti prostorskih izvedbenih aktov - predpostavke za pridobitev lastninske pravice na podlagi ZSKZ in ZJS
Sodišči prve in druge stopnje se sklicujeta na določbo petega odstavka 57. člena ZJS. Po tej določbi so postala nezazidana stavbna zemljišča, ki so bila s prostorskimi sestavinami občinskega družbenega plana za obdobje od leta 1986 do leta 1990 in s prostorskimi sestavinami občinskega dolgoročnega družbenega plana za obdobje od leta 1986 do 2000 namenjena za graditev objektov in so bila do leta 1993 družbena lastnina in zemljišča, ki jih je občina s sprejemom novega prostorskega izvedbenega akta, usklajenega z obveznimi republiškimi izhodišči, namenila za graditev objektov, last občine, na območju katere ležijo. Razen v zadnjem delu je besedilo vsebinsko enako povzel ZJS-1, ki je nadomestil ZJS, in sicer v tretjem odstavku 55. člena, nazadnje pa tudi še omenjena sedaj veljavna določba prvega odstavka 16.a člena ZSKZ. Nobena od predložene dokumentacije, niti potrdilo o namenski rabi zemljišč, pa ne izkazujejo obstoja zakonskih predpostavk za pridobitev lastninske pravice v korist tožeče stranke - „novega prostorsko izvedbenega akta, ki bi bil usklajen z obveznimi republiškimi izhodišči“ oziroma „prostorsko izvedbenem aktu, usklajenem z obveznimi republiškimi izhodišči“, kot to določa oziroma je določala navedena zakonska ureditev, in ki bi šele lahko omogočile naknadno ex lege subjektivno spremembo lastninsko pravnega položaja predmetnih zemljišč. Revizijsko sklicevanje, da so bila predmetna zemljišča vključena ves čas v PUP, ki je v skladu z določbo 21. člena ZUN predstavljal prostorsko izvedbeni akt, tako pomeni zgolj – nezadostno – navajanje enega od zakonskih pogojev za pridobitev lastninske pravice v korist tožeče stranke.
STVARNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0017642
ZZZDR člen 51, 51/2.
skupno premoženje zakoncev - delitev skupnega premoženja - - prodaja nepremičnine v izvršbi
Če del skupnega premoženja zakoncev ni več v njuni lasti, so izključene njune stvarnopravne pravice na njem, s tem pa tudi njuni stvarnopravni zahtevki glede tega dela premoženja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0017661
ZPP člen 3, 3/3, 318, 339, 339/1, 367a, 367a/1, 367c, 367c/3. ZZK-1 člen 99, 243, 243/1, 243/3, 243/3-4.
dopuščena revizija - zamudna sodba - lastninska pravica na nepremičnini - izbrisna tožba - nasprotovanje prisilnim predpisom - izigravanje kogentnih določb - namerna nevložitev odgovora na tožbo - fiktivna zamudna sodba - vpis v zemljiško knjigo - vknjižba na podlagi pravnomočne sodbe - subjektivne meje pravnomočnosti - razveljavitev ali sprememba pravnomočne sodbe - izredno pravno sredstvo
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali sta se nižji sodišči pravilno oprli na 4. točko tretjega odstavka 243. člena ZZK-1, čeprav je bila izpodbijana vknjižba lastninske pravice prvega toženca vpisana v zemljiško knjigo na podlagi pravnomočne (zamudne) sodbe, izdane v pravdnem postopku, v katerem tožnik ni imel možnosti sodelovati.
SPZ člen 223. ZPP člen 367a, 367a71, 367c, 367c/3.
dopuščena revizija - stvarna služnost - prenehanje stvarne služnosti - osvoboditev služnosti - vložitev tožbe - rok - začetek teka roka
Revizija se dopusti glede vprašanja ali triletni rok iz prve alineje 223. člena Stvarnopravnega zakonika (SPZ) teče v času trajanja sodnega postopka zaradi prenehanja služnosti oz. ali sodišče glede zahtevka za prenehanje stvarne služnosti v smislu določb 223. člena SPZ ne odloča glede na čas vložitve tožbe.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VS0017578
SPZ člen 10, 23, 40, 49. ZIZ člen 59, 64, 65. ZPP člen 11.
dopuščena revizija - izvršba na nepremičnine - nedopustnost izvršbe - lastninska pravica na nepremičnini - pridobitev lastninske pravice - vpis v zemljiško knjigo - lastninska pravica v pričakovanju - pravica do sodnega varstva - načelo vestnosti in poštenja - prepoved zlorabe procesnih pravic
Revizija se dopusti glede vprašanja odreka sodnega varstva v izločitveni pravdi (ob izkazani lastninski pravici v pričakovanju) zaradi zlorabe pravice.
skupno premoženje - gradnja na tujem svetu - nova stvar - pridobitev lastninske pravice - originarna pridobitev lastninske pravice - solastnina - razlogi za revizijo - izpodbijanje dejanskega stanja v reviziji - trditveno in dokazno breme - materialno dokazno breme - procesno dokazno breme
Sodišči sta ugotovljena dejstva oprli na določbo 25. člena ZTLR in zaključili, da je tožnica z nastankom nove stvari pridobila solastninsko pravico na originaren način. Navedba revidenta, da odločitev o pridobitvi lastninske pravice tožnice ne temelji na določbah ZTLR, zato ni utemeljena. Pravilnost uporabe materialnega prava glede pravnega temelja pridobitve lastninske pravice izven okvira tako postavljenih revizijskih trditev revizijsko sodišče ne more preizkušati zaradi pravila iz prvega odstavka 371. člena ZPP.
Trditveno in dokazno breme določa materialno pravo (materialno dokazno breme). Sodišči nižjih stopenj sta ves čas postopka povsem pravilno izhajali iz predpostavke, da za dejstva, ki so potrebna za ugoditev zahtevku na podlagi 25. člena ZTLR, materialno dokazno breme leži na strani tožnice. Toženec je s trditvami, da je gradnja izključna posledica vlaganj njegovih staršev, skušal izpodbiti tožničine trditve o skupni gradnji, zanje pa procesno dokazno breme skladno z določbo 212. člena ZPP leži na strani toženca. Očitek pritožbenega sodišča, da toženec ni zatrjeval višine dohodkov svojih staršev, po vsebini torej ne pomeni prevalitve materialnega dokaznega bremena, pač pa le pojasnilo, da toženec s svojimi nasprotnimi trditvami, za katere nosi procesno dokazno breme, ni uspel izpodbiti tožničinih trditev.
STVARNO PRAVO - LASTNINJENJE - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0017591
Navodilo o tem, kaj se šteje za dokumentacijo za prenos kmetijskih zemljišč, kmetij in gozdov na Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije oziroma na občine člen 5. ZZad člen 74, 74/2. ZSKZ člen 14, 14/2, 16, 16/1, 17, 17/1. ZPP člen 5.
dopuščena revizija - družbena lastnina - lastninjenje gozdov in kmetijskih zemljišč - zadruge - premoženje zadrug - odplačnost prehoda nepremičnin v družbeno lastnino - pravica do izjave v postopku - exceptio illegalis
Sodna praksa se je že izrekla o vprašanjih, 1.) ali so sodišča pri odločanju vezana na Navodilo o tem, kaj se šteje za dokumentacijo za prenos kmetijskih zemljišč, kmetij in gozdov na Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije oziroma na občine kot podzakonski predpis (Navodilo) in 2.) ali Navodilo velja tudi za nepremičnine, ki so bile olastninjene po določbah ZZad. Na obe vprašanji je sodna praksa odgovorila pritrdilno.
Sodišče druge stopnje je spregledalo, da Navodilo ne velja le za nepremičnine, pridobljene s podržavljanjem v smislu predpisov o denacionalizaciji (torej tudi na podlagi arondacije po 1. točki prvega odstavka 5. člena Navodila), pač pa tudi za vse druge nepremičnine, za katere upravljalec ne dokaže, da jih je dobil odplačno oziroma s plačilom nadomestila v višini več kot 30 % takratne vrednosti nepremičnine (9. točka prvega odstavka 5. člena Navodila). Iz analize 5. člena Navodila izhaja, da je pri lastninjenju spornih nepremičnin odločilna izključno odplačnost in ne temelj prehoda v družbeno lastnino. Predmet lastninjenja so bile namreč vse nepremičnine zadrug v družbeni lastnini ne glede na temelj prehoda. Temelj prehoda je odločilen le za opredelitev, kdaj morebitno nadomestilo, plačano ob prehodu nepremičnin v družbeno lastnino, ne zadostuje za zaključek o odplačnem prehodu. Stališče pritožbenega sodišča, da Navodila ni potrebno uporabiti, ker je šlo za plačilo v klasičnem obligacijskem razmerju, je zato pravno zmotno.
Toženka na relevantnost omenjenih dejstev v postopku pred sodiščem prve stopnje torej ni bila opozorjena niti s strani sodišča ob uporabi določbe 285. člena ZPP, niti s strani nasprotne stranke. Revizijsko sodišče bi v takšni procesni situaciji pri odločanju o reviziji na podlagi do sedaj postavljenih ugovornih trditev toženke kršilo njeno pravico do izjave iz 5. člena ZPP, zato niso izpolnjeni pogoji za spremembo sodb sodišč nižjih stopenj.
lastninjenje - športni objekt občinskega pomena - pridobitev lastninske pravice - javni interes
Ob upoštevanju, da je Mestna občina Ljubljana postala lastnica spornih nepremičnin na podlagi določbe 64. člena ZSpo, ker naj bi šlo za športne objekte občinskega pomena, je treba poudariti, da je edini namen takšnega lastninjenja v racionalni rabi športnih objektov v javnem interesu. Javni interes v športu je glavni razlog, zaradi katerega je bil poseben Zakon o športu sploh sprejet. Zaradi tega je seveda nujno, da so tudi lastninska razpolaganja lastnika športnih objektov skladna z načelom javnega interesa v športu.
skupno premoženje zakoncev - delitev obseg skupnega premoženja - določitev deležev na skupnem premoženju - posebno premoženje - stanovanje - dolg v zvezi s posebnim premoženjem zakoncev - odplačilo dolga enega od zakoncev iz skupnega premoženja - obročno plačilo kupnine - dovoljenost revizije - vrednost izpodbijanega dela pravnomočne odločbe - zavrženje revizije
Sodna praksa pri vlaganjih skupnega premoženja v posebno premoženje enega zakonca oz. pri odplačevanju dolga (kupnine) v zvezi s posebnim premoženjem enega zakonca, iz skupnih sredstev, sicer šteje, da je prišlo do prelivanja vrednosti med premoženjskimi kategorijami, vendar izrecno zavrača transformacijo (toženčevega) posebnega premoženja v skupno premoženje strank.
Iz konkludentnih ravnanj mora izhajati jasno izražena volja, da so lahko pravno relevantna. V nasprotnem primeru bi vsaka pasivnost oziroma opustitev pravno relevantnih ravnanj že sama po sebi pomenila „tiho strinjanje“ ali „tiho pristajanje“ tudi na tista ravnanja nasprotne pogodbene stranke, ki pomenijo poskus nastanka ali preoblikovanja oziroma spremembe pogodbenega dogovora.
ZPP člen 339, 339/2-15, 367a, 367c. SPZ člen 48, 48/3.
dopuščena revizija - skupno premoženje izvenzakonskih partnerjev povrnitev vlaganj v nepremičnino - izplačilo deleža pred delitvijo skupnega premoženja - skupna terjatev iz naslova vlaganj v nepremičnino - nujno sosporništvo - odstop od sodne prakse
Revizija se dopusti glede vprašanja ali lahko eden od zunajzakonskih partnerjev, preden so ugotovljeni obseg in deleži na skupnem premoženju, s tožbo zahteva izplačilo svojega deleža skupnih vlaganj v nepremičnino od lastnika te nepremičnine, ne da bi s tožbo zajel tudi bivšega zunajzakonskega partnerja.
skupno premoženje izvenzakonskih partnerjev - določitev deleža na skupnem premoženju na zahtevo upnika - izvršba - pravnomočna sodna odločba o obstoju obveznosti - napotitveni sklep - pravni interes za tožbo
Kljub obstoju napotitvenega sklepa lahko tožnik naknadno izgubi pravni interes za vodenje pravde, če se med pravdo spremenijo okoliščine, zaradi katerih tožnikove koristi od vložene ugotovitvene tožbe ni več. V konkretnem primeru pa ne gre za tak primer. Za sojenje je odločilno dejansko stanje ob zaključku glavne obravnave, takrat pa je nedvomno obstajala pravnomočna sodba (izvršljivost ni pomembna) o obstoju dolžniško-upniškega razmerja med tožnico in prvo toženko, ki je utemeljevala vodenje in odločanje v tej pravdi.
Kotlovnica je bila urejena v dosedanji skupni kolesarnici, kar pomeni spremembo rabe skupnih delov, za kar zakon izrecno zahteva soglasje vseh etažnih lastnikov. Izvedba posla, ki presega okvir rednega upravljanja brez ustreznega soglasja solastnikov je mogoča samo ob pogojih iz tretjega odstavka 29. člena SZ-1, to je s kritjem stroškov zgolj tistih etažnih lastnikov, ki so se s takim poslom (izboljšavo) strinjali ob nadaljnjem pogoju, da s tem ni ovirano izvrševanje lastninske pravice drugih etažnih lastnikov in ni ogrožena požarna varnost
pritiklina - tehnična in finančna dokumentacija v zvezi z nepremičnino - poslovodstvo brez naročila - gestija - elementi dopustne gestije
Pri ugotavljanju odnosa med glavno stvarjo in pritiklino je bistven pravni standard splošnega prepričanja. Predmet presoje po splošnem prepričanju pa je obstoj gospodarske vezi (oziroma olepševalnega namena). Pritiklina trajno služi za stalno rabo celote oziroma glavne stvari v funkcionalnem smislu, pri čemer med glavno stvarjo in pritikline poleg funkcionalne povezane pogosto obstaja tudi prostorska povezava. Bistvena značilnost pritikline je torej v njeni določnosti za doseganje gospodarskega namena glavne stvari (v konkretnem primeru nepremičnine), čemur zahtevane listine že po naravi stvari ne morejo zadostiti.
SPZ člen 66, 67, 99. ZPP člen 358. ZTLR člen 14, 15, 42.
dopuščena revizija - večstanovanjska zgradba - solastnina - varstvo lastninske pravice pred vznemirjanjem - negatorna tožba - protipravnost - upravljanje s solastno stvarjo - soglasje solastnikov - sprememba lastništva - bistvena kršitev določb pravdnega postopka pred sodiščem druge stopnje - sprememba dejanskega stanja izven glavne obravnave
Tožnik v času toženkinega posega ni bil solastnik stavbe, temveč zgolj uporabnik dela stavbe (s pravico do neposredne nelastniške posesti in uporabe tega dela stavbe), kar pomeni, da ni bil upravičen upravljati s stvarjo v solastnini in tedaj ni mogel podati pravno zavezujočega soglasja k posegu toženke, kot nelastnik pa tudi ni bil aktivno legitimiran za vložitev tožbe zaradi kršitve solastninskih upravičenj.
Njegovo morebitno soglasje k posegu ne more vplivati na obstoj oziroma izključitev protipravnosti toženkinega ravnanja, zato za materialnopravno presojo o protipravnosti vznemirjanja (tedanjega) solastnika ni pravno relevantno. Na protipravnost toženkinega ravnanja tudi ne vpliva okoliščina, da se je po posegu spremenilo lastništvo večstanovanjske stavbe.
(Ne)upravičenost uveljavljanja negatornega varstva je lahko odvisna (tudi) od voljnega odnosa solastnika do s kršitvijo nastalega stanja nepremičnine, torej od dejstva, ali je solastnik soglašal z vznemirjanjem oziroma pristal na s kršitvijo nastalo stanje nepremičnine.
IZVRŠILNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VS0017593
SPZ člen 23, 40, 49. ZIZ člen 64, 65, 239. ZZK-1 člen 40, 41.
izvršba na nepremičnino - ugovor tretjega - izločitvena tožba - tožba za ugotovitev nedopustnosti izvršbe na predmetu izvršbe - pravnoposlovna pridobitev lastninske pravice - lastninska pravica - lastninska pravica v pričakovanju - vpis v zemljiško knjigo - dobra vera upnika
Položaj pridobitelja je pri pravnoposlovni pridobitvi lastninske pravice na nepremičnini v izločitveni pravdi varovan še pred vpisom v zemljiško knjigo, kar pomeni, da vknjižba lastninske pravice na pridobitelja v teh primerih ni pravno pomembna in je že zato napačno stališče sodišča druge stopnje, da je za pridobitev pravice, ki preprečuje zavarovanje, potreben vpis v zemljiško knjigo, do vpisa v zemljiško knjigo pa kupec nepremičnine v resnici še ni lastnik in ima zgolj obligacijsko pravico iz prodajne pogodbe.
IZVRŠILNO PRAVO - STVARNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0017415
SPZ člen 142. ZIZ člen 64, 64/1, 65, 65/1. ZZK-1 člen 243.
nedopustnost izvršbe - pridobitev lastninske pravice - solastnina - večkratno razpolaganje z nepremičnino - lastninska pravica v pričakovanju - obligacijska pravica - prenos lastninske pravice - zavezovalni pravni posel - vknjižba lastninske pravice - aktivna stvarna legitimacija - dovoljenost tožbe
Za izločitveno tožbo in za ugovor tretjega v izvršilnem postopku velja, da mora tožnik oziroma tretji v izvršilnem postopku verjetno izkazati, da ima na predmetu izvršbe pravico, ki izvršbo preprečuje. Tožnici pa imata le položaj upnic z obligacijsko pravico do izpolnitve darilne oz. prodajne pogodbe, katerih predmet je sporna nepremičnina.